Astma pri konjih – 1. del

Avtor članka: Eva Tasič
Deli s prijatelji

Konjska astma je najpogostejša kronična bolezen dihal pri konjih. Prvi je bolezen omenil že Aristotel leta 333 p.n.š. (1,2), ki je opisal razvoj značilnih kliničnih znakov oteženega dihanja pri določenih konjih. Kasneje je Markham bolezenske znake natančneje opisal in nastanek bolezni med drugim povezal z dlje trajajočo vhlevitvijo konj in krmo slabe kvalitete (3). Markham jo je zaradi predpostavke o motenem pretoku zraka v dihalih poimenoval »Broken Wind« (3). Danes je poimenovanje še vedno v splošni uporabi, še bolj vsakdanje pa je ime »naduha« (angl. »heaves«) (4).

Klasična (hlevska) oblika SEA se razvije največkrat pri vhlevljenih konjih, ki so izpostavljeni hlevskemu prahu, EPA pa se pojavlja pri konjih na pašnikih, kjer v ozračju prevladuje visoka vlažnost, predvsem v poletnih mesecih (10).

Bolezen z različnimi imeni

Predvsem v preteklosti se je pogosto uporabljalo tudi ime »pljučni ali alveolarni emfizem« (5,6). To poimenovanje je bilo vezano predvsem na izgled pljuč ob patomorfološki preiskavi, ki so bila zaradi ujetega zraka močno napihnjena. Pri tem je potrebno opozoriti na razlikovanje od humane medicine, saj je pri ljudeh emfizem posledica ujemanja zraka v alveolah in posledično uničenje sten (7,8), medtem ko gre pri konjih predvsem za zadrževanje zraka v distalnih dihalih, ki ga zaradi obstrukcije dihalnih poti žival ne more popolnoma iztisniti ob izdihu (5). Zaradi te bistvene razlike se je sprejelo ime »konjsko kronično obstruktivno obolenje dihal« (angl. chronic obstructive pulmonary disease (COPD)), ki je prav tako izhajalo iz podobnosti s humano boleznijo COPD (6).

Zaradi kasnejših ugotovitev, da se bolezni med seboj bistveno razlikujeta v naravi vnetja, predvsem pa dejstva, da COPD pri ljudeh ni reverzibilne narave (4), so tudi to poimenovanje pri konjih opustili. Z vedno bolj natančnim poznavanjem patogeneze bolezni so raziskovalci kasneje uporabljali imena, ki so bolezen opisala sama po sebi (9): blago obliko, ki se razvije pri mladih konjih, so imenovali “vnetno obolenje dihal” (angl. inflammatory airway disease, IAD), težjo obliko pri odraslih konjih pa “kronično obstruktivno obolenje dihalnih poti” (angl. recurrent airway obstruction, RAO).

Priporočamo tudi: Astma pri konjih – 2. del

Že takrat so od klasične oblike RAO, ki se razvije pri vhlevljenih konjih, ločili obolenje, ki se razvije pri konjih na pašnikih, in ga poimenovali “od poletne paše odvisno obstruktivno pljučno obolenje” (angl. summer pasture-associated obstructive pulmonary disease, SPAOPD) (10–13).

Da bi poimenovanje čimbolj poenotili se je leta 2016 sprejelo ime “Konjska astma” (ang. Equine asthma, EA), s katerim zajemamo vsa kronična ne-infekcijska vnetna obolenja spodnjih dihal pri konjih (14).

Kmalu je postalo jasno, da se znotraj EA pojavlja več različnih oblik, vezanih na karakteristiko etioloških dejavnikov, razvitih kliničnih znakov in spodajležeče patogeneze vnetja, zato se je bolezen naprej razdelilo v blago (angl. mild EA), zmerno (angl. moderate EA) in hudo (angl. severe equine asthma, SEA) konjsko astmo (9,15). Tudi SPAOPD je z novo nomenklaturo pridobila svoje poimenovanje “konjska pašna astma” (angl. Equine pasture asthma (EPA)) in bila uvrščena med hude oblike konjske astme (SEA). Blaga in srednja EA (MEA) sta v večini primerov subklinični in se največkrat diagnosticirata predvsem kot vzrok slabši zmogljivosti telesne aktivnosti konj (14,16).

Večinoma se MEA diagnosticira pri mladih konjih. Kašelj, ki je pri tej obliki največkrat občasen, je povezan z zgolj 38% primeri (15,16), zato nas pri diagnostiki njegova odsotnost lahko zavede. Sicer je za MEA prav tako značilno vnetje dihal in povečana količina sluzi v dihalnih poteh (16–19). Bistveno se SEA od MEA razlikuje predvsem po tem, da so klinični znaki oteženega dihanja prisotni že v mirovanju (4,9,15)

Klasična (hlevska) oblika SEA se razvije največkrat pri vhlevljenih konjih, ki so izpostavljeni hlevskemu prahu, EPA pa se pojavlja pri konjih na pašnikih, kjer v ozračju prevladuje visoka vlažnost, predvsem v poletnih mesecih (10).

Zanimiv je tudi podatek, da je določena skupina konj lahko dovzetna za obe obliki (hlevsko in pašno) bolezni (Dixon and McGorum 1990; Dixon, Railton, and McGorum 1995; Mair 1996a).

Pri astmatičnih konjih opazimo pohitreno dihanje v mirovanju, močan in kroničen kašelj, izrazit nosni izcedek in nezmožnost napora.

Za SEA obolevajo konji stari 7 let ali več. Vpliv na razvoj bolezni ima tudi sezona (zimsko in spomladansko obdobje), prebivanje v urbaniziranem okolju in posledično vdihavanje onesnaženega zraka, prebolelost okužb dihal ter izpostavitev konj senu in predvsem slami slabe kvalitete zgodaj v življenju (21–24). Pasemska ali spolna predispozicija nista opisani.

Kaže pa, da ima na obolenje pomemben vpliv dednost. Razvoj bolezni je glede na najnovejša dognanja vezan na izražanje določenih genov, ki se dedujejo znotraj družine oziroma linije konj. Po nekaterih podatkih naj bi bila verjetnost, da bodo potomci zboleli za SEA, več kot štirikrat večja v primeru, da so oboleli že njihovi starši (25).

Znaki obolenja

Glavne karakteristike bolezni so preobčutljivostni odziv dihal na zunanje dražljaje, močno vnetje in nabiranje sluzi v dihalnih (14,15,24,26). Vnetje pljučnega tkiva je glavni vzrok za razvoj kronične obstrukcije dihal, ki jo povzroči krčenje gladkih mišic dihalnih poti. Le-to se razvije kot posledica pretiranega imunskega odziva dihal na vdihane delce, ki so prisotni v dihalnem okolju vhlevljenih konj (4,15,24). Ker pri tem ne pride do ustreznega omejevanja vnetja, kot bi pri zdravih konjih, so klinični znaki tako dolgotrajajoči.

Pri astmatičnih konjih opazimo pohitreno dihanje v mirovanju, močan in kroničen kašelj, izrazit nosni izcedek in nezmožnost napora. Dihanje je oteženo, kar se kaže s povečanim delom trebušne mišičnine ob izdihu in razširjenimi nosnicami. Konji imajo normalno telesno temperaturo, razen v primerih sekundarne bakterijske pljučnice (Irving, 2016). V hudih primerih konji izgubijo telesno težo (večino energije namreč porabijo za napor dihanja) in postanejo anoreksični.

Astma je sicer za konje redko usodna. Vzrok za smrtni izid pa ni odpoved dihalnih organov, temveč razvoj zapletov, kot je povečana obremenitev srca (27). Najpogostejši vzrok za smrt obolelih konj je pravzaprav humana usmrtitev (evtanazija), saj lastniki ne zmorejo več stroškov, povezanih s kronično terapijo in vzdrževanjem okolja z nizko stopnjo prahu (15,22,24).

Priporočamo tudi: Alergije pri konjih

Slovar tujih izrazov:

Patomorfološke preiskave = preiskave zgradbe neobičajnih tkiv;
Emfizem = nenormalno nabiranje zraka v majhnih pljučnih mešičkih;
Alveoli = majhni pljučni mešički, kjer pride do izmenjave dihalnih plinov;
Distalna dihala = spodnji del dihal;
Reverzibilno = lahko se povrne v prvotno stanje;
Patogeneza = potek bolezni;
Subklinično = brez opaznih kliničnih znakov;
Endoskopski pregled dihal = pregled dihal s kamero;
Citološka analiza = analiza celic;
Bronhoalveolarni izpirek = tekočina, ki se jo izsesa iz pljuč in sapnika z namenom analize.
  1. Léguillette R. Recurrent airway obstruction–heaves. Vet Clin North Am Equine Pract. 2003 Apr;19(1):63–86, vi.
  2. Moran G, Folch H. Recurrent airway obstruction in horses – an allergic inflammation: a review. Veterinarni Medicina. 2011 Feb 8;56(No. 1):1–13.
  3. Markham G. Of the Cough. In: Markhams maister-peece: containing all knowledge belonging to the smith, farrier, or horse-leech, touching the curing of all diseases in horses [Internet]. Imprinted at London : By W. Wilson, and are to be sold by George Sawbridge at the Bible on Ludgatehill,; 1656. p. 96–116. Available from: https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/151748
  4. Robinson NE. International Workshop on Equine Chronic Airway Disease Michigan State University 16–18 June 2000. Equine Veterinary Journal. 2001;33(1):5–19.
  5. Robinson NE. Recurrent Airway Obstruction (Heaves) [Internet]. Equine Respiratory Diseases, P.Lekeux (Ed.); IVIS. 2001 [cited 2020 Mar 17]. Available from: http://www.ivis.org/special_books/Lekeux/robinson/reference.asp
  6. Pirie RS, Couëtil LL, Robinson NE, Lavoie J-P. Equine asthma: An appropriate, translational and comprehendible terminology? Equine Veterinary Journal. 2016;48(4):403–5.
  7. Snider GL, Kleinerman J, Thurlbeck WM, Bengali ZH. The Definition of Emphysema. Am Rev Respir Dis. 1985 Jul 1;132(1):182–5.
  8. Janssen R, Piscaer I, Franssen FME, Wouters EFM. Emphysema: looking beyond alpha-1 antitrypsin deficiency. Expert Review of Respiratory Medicine. 2019 Apr 3;13(4):381–97.
  9. Bond S, Léguillette R, Richard EA, Couetil L, Lavoie J-P, Martin JG, et al. Equine asthma: Integrative biologic relevance of a recently proposed nomenclature. Journal of Veterinary Internal Medicine. 2018;32(6):2088–98.
  10. Beadle RE. Summer pasture associated obstructive pulmonary disease. In: Robinson NE, Saunders WB, editors. Current Therapy in Equine Medicine. Philadelphia, PA; 1983. p. 512–6.
  11. Dixon PM, McGorum B. Pasture-associated seasonal respiratory disease in two horses. – Abstract – Europe PMC. The Veterinary Record. 1990;126(1):9–12.
  12. Seahorn TL, Beadle RE. Summer pasture-associated obstructive pulmonary disease in horses: 21 cases (1983-1991). Journal of the American Veterinary Medical Association. 1993;202(5):779–82.
  13. Mair TS. Obstructive pulmonary disease in 18 horses at summer pasture. Veterinary Record. 1996 Jan 27;138(4):89–91.
  14. Couëtil LL, Cardwell JM, Gerber V, Lavoie J-P, Léguillette R, Richard EA. Inflammatory Airway Disease of Horses—Revised Consensus Statement. Journal of Veterinary Internal Medicine. 2016;30(2):503–15.
  15. Couetil L, Cardwell JM, Leguillette R, Mazan M, Richard E, Bienzle D, et al. Equine Asthma: Current Understanding and Future Directions. Front Vet Sci [Internet]. 2020 [cited 2020 Aug 21];7. Available from: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fvets.2020.00450/full
  16. Christley RM, Hodgson DR, Rose RJ, Hodgson JL, Wood JLN, Reid SWJ. Coughing in thoroughbred racehorses: risk factors and tracheal endoscopic and cytological findings. Veterinary Record. 2001 Jan 27;148(4):99–104.
  17. Holcombe SJ, Robinson NE, Derksen FJ, Bertold B, Genovese R, Miller R, et al. Effect of tracheal mucus and tracheal cytology on racing performance in Thoroughbred racehorses. Equine Veterinary Journal. 2006;38(4):300–4.
  18. Widmer A, Doherr MG, Tessier C, Koch C, Ramseyer A, Straub R, et al. Association of increased tracheal mucus accumulation with poor willingness to perform in show-jumpers and dressage horses. The Veterinary Journal. 2009 Dec 1;182(3):430–5.
  19. Ivester KM, Couëtil LL, Moore GE. An observational study of environmental exposures, airway cytology, and performance in racing thoroughbreds. J Vet Intern Med. 2018;32(5):1754–62.
  20. Dixon PM, Railton DI, McGORUM BC. Equine pulmonary disease: a case control study of 300 referred cases. Part 1: Examination techniques, diagnostic criteria and diagnoses. Equine Veterinary Journal. 1995;27(6):416–21.
  21. McPherson EA, Lawson GHK, Murphy JR, Nicholson JM, Breeze RG, Pirie HM. Chronic Obstructive Pulmonary Disease (COPD): Factors influencing the occurrence. Equine Veterinary Journal. 1979;11(3):167–71.
  22. Couëtil LL, Ward MP. Analysis of risk factors for recurrent airway obstruction in North American horses: 1,444 cases (1990–1999). Journal of the American Veterinary Medical Association. 2003 Dec 1;223(11):1645–50.
  23. Hotchkiss JW, Reid SWJ, Christley RM. A survey of horse owners in Great Britain regarding horses in their care. Part 2: Risk factors for recurrent airway obstruction. Equine Veterinary Journal. 2007;39(4):301–8.
  24. Lavoie J-P. Recurrent Airway Obstruction (Heaves) and Summer-pasture-associated Obstructive Pulmonary Disease. In: McGorum BC, Dixon PM, Robinson NE, Schumacher J, editors. Equine Respiratory Medicine and Surgery [Internet]. Edinburgh: W.B. Saunders; 2007 [cited 2020 Mar 17]. p. 565–89. Available from: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780702027598500465
  25. Ramseyer A, Gaillard C, Burger D, Straub R, Jost U, Boog C, et al. Effects of Genetic and Environmental Factors on Chronic Lower Airway Disease in Horses. Journal of Veterinary Internal Medicine. 2007;21(1):149–56.
  26. Leclere M, Lavoie‐Lamoureux A, Lavoie J-P. Heaves, an asthma-like disease of horses. Respirology. 2011;16(7):1027–46.
  27. Dixon PM, Railton DI, McGorum BC. Equine pulmonary disease: a case control study of 300 referred cases. Part 2: Details of animals and of historical and clinical findings. Equine Vet J. 1995 Nov;27(6):422–7.
  28. Clarke AF, Madelin TM, Allpress RG. The relationship of air hygiene in stables to lower airway disease and pharyngeal lymphoid hyperplasia in two groups of Thoroughbred horses. Equine Vet J. 1987 Nov;19(6):524–30.
  29. Woods PS, Robinson NE, Swanson MC, Reed CE, Broadstone RV, Derksen FJ. Airborne dust and aeroallergen concentration in a horse stable under two different management systems. Equine Vet J. 1993 May;25(3):208–13.
  30. Warr EM, Petch JL. Effects of soaking hay on its nutritional quality. Equine Veterinary Education. 1993 Jun;5(3):169–71.
  31. Moore-Colyer MJS. Effects of soaking hay fodder for horses on dust and mineral content. Animal Science. 1996 Oct;63(2):337–42.
  32. Clements JM, Pirie RS. Respirable dust concentrations in equine stables. Part 2: the benefits of soaking hay and optimising the environment in a neighbouring stable. Res Vet Sci. 2007 Oct;83(2):263–8.
  33. Earing JE, Hathaway MR, Sheaffer CC, Hetchler BP, Jacobson LD, Paulson JC, et al. Effect of hay steaming on forage nutritive values and dry matter intake by horses. J Anim Sci. 2013 Dec 1;91(12):5813–20.
  34. Moore-Colyer M, Taylor J, James R. The Effect of Steaming and Soaking on the Respirable Particle, Bacteria, Mould, and Nutrient Content in Hay for Horses. Journal of Equine Veterinary Science. 2015 Sep 18;62–8.
  35. Tremblay GM, Ferland C, Lapointe J-M, Vrins A, Lavoie JP, Cormier Y. Effect of stabling on bronchoalveolar cells obtained from normal and COPD horses. Equine Veterinary Journal. 1993;25(3):194–7.
  36. Thomson JR, McPherson EA. Effects of environmental control on pulmonary function of horses affected with chronic obstructive pulmonary disease. Equine Vet J. 1984 Jan;16(1):35–8.
  37. Beech J. Chronic obstructive pulmonary disease. Vet Clin North Am Equine Pract. 1991 Apr;7(1):79–91.
  38. Vandenput S, Votion D, Duvivier DH, Van Erck E, Anciaux N, Art T, et al. Effect of a set stabled environmental control on pulmonary function and airway reactivity of COPD affected horses. Vet J. 1998 Mar;155(2):189–95.
  39. Votion DM, Vandenput SN, Duvivier DH, Lambert P, van Erck E, Art T, et al. Alveolar clearance in horses with chronic obstructive pulmonary disease. Am J Vet Res. 1999 Apr;60(4):495–500.
  40. Mair TS. Bacterial pneumonia associated with corticosteroid therapy in three horses. Vet Rec. 1996 Mar 2;138(9):205–7.
  41. Seahorn TL, Groves MG, Harrington KS, Beadle RE. Chronic obstructive pulmonary disease in horses in Louisiana. J Am Vet Med Assoc. 1996 Jan 15;208(2):248–51.
  42. Eyre P, Elmes P, Stickland S. Corticosteroid-potentiated vascular responses of the equine digit: a possible pharmacologic basis for laminitis. – Abstract – Europe PMC. 1979;40(1):135–8.
  43. Slone DE, Purohit RC, Ganjam VK, Lowe JL. Sodium retention and cortisol (hydrocortisone) suppression caused by dexamethasone and triamcinolone in equids. Am J Vet Res. 1983 Feb;44(2):280–3.
  44. Rendle D. Steroids and laminitis – the value of evidence over anecdote. Veterinary Record. 2019 Jul 20;185(3):79–81.
  45. Cornelisse CJ, Robinson NE, Berney CEA, Kobe CA, Boruta DT, Derksen FJ. Efficacy of oral and intravenous dexamethasone in horses with recurrent airway obstruction. Equine Vet J. 2004 Jul;36(5):426–30.
  46. Aviza G, Ainsworth D, Eicker S, Santiago M, Divers T, Perkins G. Outcome of horses diagnosed with and treated for heaves (recurrent airway obstruction). Equine Veterinary Education. 2001 Jan 5;13:243–6.