Kategorije: EVA TASIČ, Konji, Oskrba konj, Ostali organi, Terapije za konje, ZA ŽIVALSKE SOPOTNIKE, Zdravje konjObjavljeno: 29. marca, 202216,7 min read

Astma pri konjih – 2. del

Potrditev konjske astme temelji na klinični diagnostiki. Poleg značilnih kliničnih znakov so za potrditev končne diagnoze pomembni meritve pljučne funkcije, endoskopski pregled dihal in odvzem ter citološka analiza bronhoalveolarnega izpirka.

Kljub temu, da bolezen poznamo že več kot 2000 let in je ena najbolj preučevanih bolezni v konjski medicini, zaenkrat ni zdravil, ki bi popolnoma odpravila opisana vnetja dihal. Z ustrezno obravnavo astmatičnih konj pa lahko nastalo obstrukcijo in klinične znake olajšamo in bolezen spravimo v stanje remisije. Glavni (t.i. alfa in omega) ukrep pri kontroli bolezni in preventivi nadaljnih poslabšanj je urejenost okolja in zmanjševanje izpostavljenosti dražljajem v dihalni okolici konja (4,14,24).

To najhitreje dosežemo s premikom konj na prosto, kjer (idealno) ostanejo vse leto. Na splošno se konji na prostem dobro počutijo tudi v zelo mrzlih pogojih; na voljo morajo vedno imeti dovolj hrane in tekoče pitne vode, zagotoviti pa je treba tudi zavetje pred dežjem in vetrom (24). Kadar to ni mogoče, je treba izpostavljenost hlevskemu prahu, ki je v dihalni okolici konja, zmanjšati s spreminjanjem režima krmljenja in nastiljanja ter povečanjem prezračevanja (14,24,28,29). Konje, pri katerih se razvije EPA, pa ravno nasprotno – takoj umaknemo iz dražeče pašne površine in jih vhlevimo. Pri tem prav tako izvajamo ustrezne ukrepe za zmanjševanje prašnosti v hlevu.

Z ustrezno obravnavo astmatičnih konj pa lahko nastalo obstrukcijo in klinične znake olajšamo in bolezen spravimo v stanje remisije.

Ukrepi

Prašnost sena lahko kontroliramo z namakanjem sena v vodi (14). Namakanje sena v vodi približno 30 minut je optimalno za zadovoljivo zmanjšanje prašnih delcev in hkrati zagotavlja minimalno izgubo hranilnih snovi v senu (30–32). Dolgoročno namakanje sena namreč pomembno zmanjša vsebnost vodotopnih hranil. Dobra tehnika za zmanjševanje prašnosti sena ob hkratnem zadovoljivem uničevanju plesnivih spor in ohranjanju hranilnih snovi je tudi oparjanje sena (33,34). Krmljenje s senom lahko celo zamenjamo za peletirano seno ali senažo, ki praktično ne vsebujejo hlevskega prahu. Pri tem moramo vedno paziti, da je uvajanje na novo vlaknino postopno.

Astmatičnemu konju moramo zamenjati tudi nastilj, dobro alternativo slami predstavljajo leseni ostružki ali žagovina, drobljen papir in šotni mah (24). Poleg zmanjševanja izpostavljenosti različnim virom organskega prahu si je treba prizadevati tudi za optimalno prezračevanje hleva (24). Ostala običajna priporočila vključujejo uporabo boksa ali ležišča, ki je ločeno od prostora za shranjevanje sena, nastilja in gnoja, ter umik konj pri čiščenju hleva in močenje hodnikov pred pometanjem (24). Močno povišane vrednosti prašnih delcev naj bi se namreč v zraku nahajale še 35 minut po hlevskih dejavnostih (čiščenje hleva, hranjenje, krtačenje konj ipd.) v istem ali sosednjem hlevu (32). Ker se številnim opravilom ne da izogniti, je najbolj učinkovit istočasen premik astmatičnih konj iz hleva.

Prašnost sena lahko kontroliramo z namakanjem sena v vodi (14). Namakanje sena v vodi približno 30 minut je optimalno za zadovoljivo zmanjšanje prašnih delcev in hkrati zagotavlja minimalno izgubo hranilnih snovi v senu (30–32).

Neža Adamič in Eva Tasič - konjska astma - prvi ukrep je zmanjšanje dražljajev iz okolja

Glavni ukrep je urejenost okolja in zmanjševanje izpostavljenosti dražljajem. Konji, ki so preobčutljivi na prah v okolici naj čim več časa preživijo na prostem.

Pri opisanih ukrepih moramo biti strogo dosledni. Že zgolj enkratno dohranjevanje konj s suhim senom navzlic temu, da so sicer konstantno na prostem, lahko privede do ponovnega kliničnega poslabšanja (24,35). Ob primerni prilagoditvi okolja vnetje dihalnih poti in posledični klinični znaki po navadi izzvenijo.

Odprava kliničnih znakov astme s strogimi spremembami v okolju se največkrat začne nekaj dni po ustrezni prilagoditvi okolja, lahko pa traja tudi do nekaj tednov (36). Zavedati pa se moramo, da sta kljub vsem ustreznim prilagoditvam pri nekaterih konjih lahko ohranjeni manjša stopnja vnetja dihal in nenormalna funkcija pljuč (24,37–39).

Izjemno pomembno je, da spremembe v hlevskem upravljanju uveljavljamo v celotnem hlevu in pri vseh konjih ter celo bližnjih sosednjih hlevih (se pravi hlevih s skupnim zračnim prostorom). Naše prizadevanje, da bi astmatiku zmanjšali prašne delce v dihalni okolici je torej lahko izgubljeno ali neučinkovito takoj, ko se enaki ukrepi ne izvajajo tudi pri njegovih sosedih.

Neža Adamič in Eva Tasič - Konjska astma - neprašno seno

Pri konjih, ki jih krmimo s senom, naj bo seno namočeno ali oparjeno, da preprečimo stik s prašnimi delci.

Možnosti zdravljenja

Kadar opisani ukrepi za lajšanje oteženega dihanja niso zadostni, je potrebna uporaba ustreznih zdravil (kortikosteroidov in bronhodilatatorjev) (24,40,41). Kortikosteroidi so najmočnejša protivnetna zdravila, ki so trenutno na voljo za zdravljenje EA. Delovanje dihal izboljšajo z zaviranjem vnetja ter posledičnim zmanjšanjem krčenja gladkih mišic v dihalnih poteh in z zmanjšanjem nastajanja sluzi (24).

Predstavljajo torej trenutno najučinkovitejšo metodo zdravljenja, vendar po ceni možnih neželenih učinkov, kot so zaviranje delovanja nadledvične žleze, omejevanje imunskega sistema, spremenjenega metabolizma kosti, laminitisa in povečane dovzetnosti za razvoj bakterijske pljučnice (1,24). Ob tem preseneča dejstvo, da čeprav se stranske učinke po zdravljenju s kortikosteroidi pogosto omenja je o povezavi med njima objavljenih malo raziskav in dokazov (40,42–44). Medtem ko je klinični pomen nadledvične supresije treba podrobneje določiti, se laminitis in bakterijska pljučnica razvijeta redko (24,40,44).

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Astma pri konjih – 1. del

Klinične izboljšave (v smislu olajšanega dihanja) lahko opazimo že v nekaj urah po začetni terapiji (45), maksimalen učinek (v smislu izboljšanja pljučne funkcije) pa je opazen šele čez nekaj dni ali celo tednov (4,24). Za dolgoročno zdravljenje (nekateri konji potrebujejo celo doživljenjsko terapijo) se po navadi odločimo za inhalacijsko zdravljenje s kortikosteroidi, saj je pri tem pojavnost stranskih učinkov manjša. Ker pa kortikosteroidi sami ne omogočajo takojšnjega olajšanja obstrukcije dihalnih poti, ostajajo za nujno pomoč ob hudi respiratorni stiski konja prva linija zdravljenja bronhodilatatorji (4,14,24). Bronhodilatatorji se uporabljajo za lajšanje obstrukcije in za pomoč pri odstranjevanju izločkov (sluzi) iz dihal (24).

Za razliko od kortikosteroidov je njihovo delovanje hitro, vendar kratkotrajno (24). Treba je poudariti, da je ob dajanju bronhodilatatorjev nujno potreben hkraten strog nadzor zmanjševanja prahu v dihalni okolici konja in/ali uvedba hkratne kortikosteroidne terapije, saj lahko vnetje spodnjih dihalnih poti napreduje in se zaradi omogočenega globjega vdihavanja prašnih delcev (kar dosežemo z aplikacijo bronhodilatatorjev) celo poslabša kljub prehodnemu izboljšanju kliničnih znakov (14,24). Samostojna dolgoročna uporaba bronhodilatatorjev v nespremenjenem okolju je tako celo kontraindicirana (1). Nanje se tudi razvije toleranca.

Izdelki za KONJE

Zaključek

Kljub temu, da s pravilno obravnavo astmatičnih konj lahko dosežemo učinkovito izboljšanje pljučne funkcije, so objavljeni rezultati o dolgoročnem pozitivnem izidu žal redki (24,46). Metaanalitične raziskave kažejo, da tudi po uspešni protivnetni terapiji in spremembah v okolju večina konj ponovno doživi občasne epizode kliničnega poslabšanja, skoraj polovica lastnikov pa meni, da imajo njihovi konji omejene športne zmogljivosti. Zaradi tega je za posameznega astmatika zelo težko napovedati prognozo oziroma je ta vedno rezervirana.

Medtem ko se stanje pri nekaterih konjih, ki niso deležni ustreznega zdravljenja, hitro poslabša, se lahko pri drugih klinični znaki spontano umirijo (24). Nekateri konji, ki so v preteklosti večkrat razvili močno obstrukcijo dihalnih poti, so ob ponovni izpostavitvi plesnivemu in prašnemu senu občasno ostali brez simptomov tudi za daljše obdobje (24).  Verjetno bi bilo smiselno tudi, da bi razmnoževanje astmatičnih konj omejili in na takšen način skušali zmanjšati pojavnost obolenja v družini in kasneje populaciji konj.

Slovar tujih izrazov:

  • Patomorfološke preiskave = preiskave zgradbe neobičajnih tkiv;

  • Emfizem = nenormalno nabiranje zraka v majhnih pljučnih mešičkih;

  • Alveoli = majhni pljučni mešički, kjer pride do izmenjave dihalnih plinov;

  • Distalna dihala = spodnji del dihal;

  • Reverzibilno = lahko se povrne v prvotno stanje;

  • Patogeneza = potek bolezni;

  • Subklinično = brez opaznih kliničnih znakov;

  • Endoskopski pregled dihal = pregled dihal s kamero;

  • Citološka analiza = analiza celic;

  • Bronhoalveolarni izpirek = tekočina, ki se jo izsesa iz pljuč in sapnika z namenom analize.

  1. Léguillette R. Recurrent airway obstruction–heaves. Vet Clin North Am Equine Pract. 2003 Apr;19(1):63–86, vi.
  2. Moran G, Folch H. Recurrent airway obstruction in horses – an allergic inflammation: a review. Veterinarni Medicina. 2011 Feb 8;56(No. 1):1–13.
  3. Markham G. Of the Cough. In: Markhams maister-peece: containing all knowledge belonging to the smith, farrier, or horse-leech, touching the curing of all diseases in horses [Internet]. Imprinted at London : By W. Wilson, and are to be sold by George Sawbridge at the Bible on Ludgatehill,; 1656. p. 96–116. Available from: https://www.biodiversitylibrary.org/bibliography/151748
  4. Robinson NE. International Workshop on Equine Chronic Airway Disease Michigan State University 16–18 June 2000. Equine Veterinary Journal. 2001;33(1):5–19.
  5. Robinson NE. Recurrent Airway Obstruction (Heaves) [Internet]. Equine Respiratory Diseases, P.Lekeux (Ed.); IVIS. 2001 [cited 2020 Mar 17]. Available from: http://www.ivis.org/special_books/Lekeux/robinson/reference.asp
  6. Pirie RS, Couëtil LL, Robinson NE, Lavoie J-P. Equine asthma: An appropriate, translational and comprehendible terminology? Equine Veterinary Journal. 2016;48(4):403–5.
  7. Snider GL, Kleinerman J, Thurlbeck WM, Bengali ZH. The Definition of Emphysema. Am Rev Respir Dis. 1985 Jul 1;132(1):182–5.
  8. Janssen R, Piscaer I, Franssen FME, Wouters EFM. Emphysema: looking beyond alpha-1 antitrypsin deficiency. Expert Review of Respiratory Medicine. 2019 Apr 3;13(4):381–97.
  9. Bond S, Léguillette R, Richard EA, Couetil L, Lavoie J-P, Martin JG, et al. Equine asthma: Integrative biologic relevance of a recently proposed nomenclature. Journal of Veterinary Internal Medicine. 2018;32(6):2088–98.
  10. Beadle RE. Summer pasture associated obstructive pulmonary disease. In: Robinson NE, Saunders WB, editors. Current Therapy in Equine Medicine. Philadelphia, PA; 1983. p. 512–6.
  11. Dixon PM, McGorum B. Pasture-associated seasonal respiratory disease in two horses. – Abstract – Europe PMC. The Veterinary Record. 1990;126(1):9–12.
  12. Seahorn TL, Beadle RE. Summer pasture-associated obstructive pulmonary disease in horses: 21 cases (1983-1991). Journal of the American Veterinary Medical Association. 1993;202(5):779–82.
  13. Mair TS. Obstructive pulmonary disease in 18 horses at summer pasture. Veterinary Record. 1996 Jan 27;138(4):89–91.
  14. Couëtil LL, Cardwell JM, Gerber V, Lavoie J-P, Léguillette R, Richard EA. Inflammatory Airway Disease of Horses—Revised Consensus Statement. Journal of Veterinary Internal Medicine. 2016;30(2):503–15.
  15. Couetil L, Cardwell JM, Leguillette R, Mazan M, Richard E, Bienzle D, et al. Equine Asthma: Current Understanding and Future Directions. Front Vet Sci [Internet]. 2020 [cited 2020 Aug 21];7. Available from: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fvets.2020.00450/full
  16. Christley RM, Hodgson DR, Rose RJ, Hodgson JL, Wood JLN, Reid SWJ. Coughing in thoroughbred racehorses: risk factors and tracheal endoscopic and cytological findings. Veterinary Record. 2001 Jan 27;148(4):99–104.
  17. Holcombe SJ, Robinson NE, Derksen FJ, Bertold B, Genovese R, Miller R, et al. Effect of tracheal mucus and tracheal cytology on racing performance in Thoroughbred racehorses. Equine Veterinary Journal. 2006;38(4):300–4.
  18. Widmer A, Doherr MG, Tessier C, Koch C, Ramseyer A, Straub R, et al. Association of increased tracheal mucus accumulation with poor willingness to perform in show-jumpers and dressage horses. The Veterinary Journal. 2009 Dec 1;182(3):430–5.
  19. Ivester KM, Couëtil LL, Moore GE. An observational study of environmental exposures, airway cytology, and performance in racing thoroughbreds. J Vet Intern Med. 2018;32(5):1754–62.
  20. Dixon PM, Railton DI, McGORUM BC. Equine pulmonary disease: a case control study of 300 referred cases. Part 1: Examination techniques, diagnostic criteria and diagnoses. Equine Veterinary Journal. 1995;27(6):416–21.
  21. McPherson EA, Lawson GHK, Murphy JR, Nicholson JM, Breeze RG, Pirie HM. Chronic Obstructive Pulmonary Disease (COPD): Factors influencing the occurrence. Equine Veterinary Journal. 1979;11(3):167–71.
  22. Couëtil LL, Ward MP. Analysis of risk factors for recurrent airway obstruction in North American horses: 1,444 cases (1990–1999). Journal of the American Veterinary Medical Association. 2003 Dec 1;223(11):1645–50.
  23. Hotchkiss JW, Reid SWJ, Christley RM. A survey of horse owners in Great Britain regarding horses in their care. Part 2: Risk factors for recurrent airway obstruction. Equine Veterinary Journal. 2007;39(4):301–8.
  24. Lavoie J-P. Recurrent Airway Obstruction (Heaves) and Summer-pasture-associated Obstructive Pulmonary Disease. In: McGorum BC, Dixon PM, Robinson NE, Schumacher J, editors. Equine Respiratory Medicine and Surgery [Internet]. Edinburgh: W.B. Saunders; 2007 [cited 2020 Mar 17]. p. 565–89. Available from: http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/B9780702027598500465
  25. Ramseyer A, Gaillard C, Burger D, Straub R, Jost U, Boog C, et al. Effects of Genetic and Environmental Factors on Chronic Lower Airway Disease in Horses. Journal of Veterinary Internal Medicine. 2007;21(1):149–56.
  26. Leclere M, Lavoie‐Lamoureux A, Lavoie J-P. Heaves, an asthma-like disease of horses. Respirology. 2011;16(7):1027–46.
  27. Dixon PM, Railton DI, McGorum BC. Equine pulmonary disease: a case control study of 300 referred cases. Part 2: Details of animals and of historical and clinical findings. Equine Vet J. 1995 Nov;27(6):422–7.
  28. Clarke AF, Madelin TM, Allpress RG. The relationship of air hygiene in stables to lower airway disease and pharyngeal lymphoid hyperplasia in two groups of Thoroughbred horses. Equine Vet J. 1987 Nov;19(6):524–30.
  29. Woods PS, Robinson NE, Swanson MC, Reed CE, Broadstone RV, Derksen FJ. Airborne dust and aeroallergen concentration in a horse stable under two different management systems. Equine Vet J. 1993 May;25(3):208–13.
  30. Warr EM, Petch JL. Effects of soaking hay on its nutritional quality. Equine Veterinary Education. 1993 Jun;5(3):169–71.
  31. Moore-Colyer MJS. Effects of soaking hay fodder for horses on dust and mineral content. Animal Science. 1996 Oct;63(2):337–42.
  32. Clements JM, Pirie RS. Respirable dust concentrations in equine stables. Part 2: the benefits of soaking hay and optimising the environment in a neighbouring stable. Res Vet Sci. 2007 Oct;83(2):263–8.
  33. Earing JE, Hathaway MR, Sheaffer CC, Hetchler BP, Jacobson LD, Paulson JC, et al. Effect of hay steaming on forage nutritive values and dry matter intake by horses. J Anim Sci. 2013 Dec 1;91(12):5813–20.
  34. Moore-Colyer M, Taylor J, James R. The Effect of Steaming and Soaking on the Respirable Particle, Bacteria, Mould, and Nutrient Content in Hay for Horses. Journal of Equine Veterinary Science. 2015 Sep 18;62–8.
  35. Tremblay GM, Ferland C, Lapointe J-M, Vrins A, Lavoie JP, Cormier Y. Effect of stabling on bronchoalveolar cells obtained from normal and COPD horses. Equine Veterinary Journal. 1993;25(3):194–7.
  36. Thomson JR, McPherson EA. Effects of environmental control on pulmonary function of horses affected with chronic obstructive pulmonary disease. Equine Vet J. 1984 Jan;16(1):35–8.
  37. Beech J. Chronic obstructive pulmonary disease. Vet Clin North Am Equine Pract. 1991 Apr;7(1):79–91.
  38. Vandenput S, Votion D, Duvivier DH, Van Erck E, Anciaux N, Art T, et al. Effect of a set stabled environmental control on pulmonary function and airway reactivity of COPD affected horses. Vet J. 1998 Mar;155(2):189–95.
  39. Votion DM, Vandenput SN, Duvivier DH, Lambert P, van Erck E, Art T, et al. Alveolar clearance in horses with chronic obstructive pulmonary disease. Am J Vet Res. 1999 Apr;60(4):495–500.
  40. Mair TS. Bacterial pneumonia associated with corticosteroid therapy in three horses. Vet Rec. 1996 Mar 2;138(9):205–7.
  41. Seahorn TL, Groves MG, Harrington KS, Beadle RE. Chronic obstructive pulmonary disease in horses in Louisiana. J Am Vet Med Assoc. 1996 Jan 15;208(2):248–51.
  42. Eyre P, Elmes P, Stickland S. Corticosteroid-potentiated vascular responses of the equine digit: a possible pharmacologic basis for laminitis. – Abstract – Europe PMC. 1979;40(1):135–8.
  43. Slone DE, Purohit RC, Ganjam VK, Lowe JL. Sodium retention and cortisol (hydrocortisone) suppression caused by dexamethasone and triamcinolone in equids. Am J Vet Res. 1983 Feb;44(2):280–3.
  44. Rendle D. Steroids and laminitis – the value of evidence over anecdote. Veterinary Record. 2019 Jul 20;185(3):79–81.
  45. Cornelisse CJ, Robinson NE, Berney CEA, Kobe CA, Boruta DT, Derksen FJ. Efficacy of oral and intravenous dexamethasone in horses with recurrent airway obstruction. Equine Vet J. 2004 Jul;36(5):426–30.
  46. Aviza G, Ainsworth D, Eicker S, Santiago M, Divers T, Perkins G. Outcome of horses diagnosed with and treated for heaves (recurrent airway obstruction). Equine Veterinary Education. 2001 Jan 5;13:243–6.
HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Neža Adamič, dr. vet. med.

Pomoč, slovar strokovnih izrazov: Eva Tasič, dr. vet. med.

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Astma pri konjih - 1. del
Vzgoja ali šolanje?

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.