Kategorije: EVA TASIČ, Rejne živali9,7 min read

Prašiči, radovedni iskalci tartufov

Življenja pujsov in ljudi so tesno prepletena. Občudujemo jih na simpatičnih fotografijah, kjer se majhni pujski smehljajo iz skodelic, v filmih in zgodbah, kjer včasih nastopajo v res zanimivih vlogah, na drugi strani pa so redni del jedilnika v marsikateri slovenski kuhinji. Pujsi so kompleksne in zanimive živali, kljub temu da radi opevamo njihovo inteligenco, večinoma o njih vemo zelo malo.

Zakaj so pujsi zanimivi, od kod izvirajo, kakšne pogoje potrebujejo za kvalitetno življenje in zakaj je zmerljivka, da je nekdo umazan kot pujs napačna, lahko preberete v naslednjih vrsticah.

Izvor

O tem kdaj in kako so nastali pujsi, ki jih poznamo danes, se strokovnjaki ne morejo čisto zediniti. Podatki so različni, najverjetneje pa je šlo za več različnih udomačevanj pred približno 9000 leti iz takratnega divjega prašiča.

Zgodili sta se vsaj dve ločeni udomačitvi in sicer v Aziji ter v Evropi, kjer so takratni ljudje iz divjih prašičev postopoma vzredili bolj priljudne domače živali, ki so se kasneje razširile po svetu skupaj z ljudmi, ki so se razselili. Vrsta, ki jo danes poznamo kot udomačene pujse, se imenuje Sus scrofa domestica.

Tako kot krave, ovce, koze in ostali prežvekovalci, so pujsi sodoprsti kopitarji oziroma parkljarji, za razliko od ostalih parkljarjev pa so pujsi vsejede živali

Eva Tasič - Prašiči - vsejedi parklarji

Pujsi so vsejedi parkljarji. Velik del dneva namenijo raziskovanju in iskanju hrane.

Življenje

Pujsi so izredno družabne živali in tvorijo socialne skupine, v katerih je več samic (lahko tudi 6 ali več) z mladiči. Samci, merjasci, so samotarji in se samicam pridružijo samo v času gonitve. Samice so breje 112–120 dni in samice v isti skupini večinoma kotijo ob približno istem času.

Pred kotitvijo samice naredijo gnezdo in sicer, če se le da, v tla izkopljejo vdolbino, v katero nato nanosijo različne materiale iz okolice – veje različnih velikosti, listje ter ostale materiale, ki mladičkom nudijo toploto in udobje. Pred porodom se samica umakne od skupine in nato prvih nekaj dni življenja pujskov preživi ločeno, kasneje pa se skupini ponovno pridruži. Pujski otroštvo preživijo večinoma izmenjaje igro, hrano in počitek.

Eva Tasič - Prašiči - Samice so dobre mame

Kot večina ostalih živalskih vrst, so tudi pri pujsih samice zelo dobre mame. Nič neobičajnega ni, da imajo v enem leglu 10 ali več mladičkov.

Po obnašanju so pujsi zelo raziskovalni, kar je povezano tudi z njihovim načinom prehrane, saj so, kot že rečeno, vsejedi. V lovu na različno vrsto hrane raziskujejo teren, z močnim rilcem pa pogosto tudi rijejo po zemlji.

V naravi je njihova najpogostejša hrana različno rastlinje, trave, korenine, žuželke, gobe itd. Iskanju hrane namenijo velik del dneva, do 8 ur, preostanek časa pa je namenjen počitku.

Pujsi med počivanjem radi iščejo družbo drugih pujsov, radi imajo namreč telesni stik z drugim pujsom, kar pride do izraza predvsem v hladnejših dneh in nočeh. Ko spijo skupaj, se z rilci pogosto dotikajo.

Eva Tasič - Prašiči - med spanjem se radi stiskajo

Med spanjem se radi stiskajo in pogosto poiščejo telesni stik drugih pujsov. To pride do izraza predvsem v hladnejšem obdobju, saj si tako pomagajo pri ohranjanju telesne toplote.

Pujsi so v resnici zelo čiste živali

Pujsi nimajo sposobnosti potenja in morajo zato najti druge načine ohlajanja v vročih poletnih mesecih. Od tukaj tudi izhaja prepričanje, da so pujsi umazane živali. Z valjanjem po blatu in lužah se namreč hladijo, blato na koži pa jim nudi še dodatno zaščito pred zunanjimi paraziti ter opeklinami od sonca.

Pujsi so zelo čisti in imajo izbrane lokacije, ki jih uporabljajo za stranišče. Ljudje, ki jih imajo za hišne ljubljenčke, znajo povedati, da uporabljajo mačje stranišče oziroma opravljajo potrebo na sprehodu, enako kot psi.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Osli

Eva Tasič - Prašiči - so čiste živali

Valjanje v blatu in v lužah ima pri pujsih svojo funkcijo. Voda z izhlapevanjem namreč pomaga pri tem, da se v vročih dneh lahko ohladijo, blato pa ščiti kožo pred sončnimi opeklinami in pred zunanjimi zajedavci.

Pujsi in njihove posebnosti

Rilec pri pujsih je zelo pomemben senzorni organ, debela koža, ki ga prekriva, je namreč polna senzornih končičev, ki pujsom pomagajo pri zaznavanju informacij iz okolice.

Prav tako pa je močen rilec na koncu daljšega nosu odlično orodje za odrivanje zemlje, ko gredo pujsi na lov za koreninicami, črvi, žuželkami in ostalimi dobrotami, ki se skrivajo v zemlji.

Njihov dobro razvit vonj ljudje izkoriščamo za iskanje tartufov. Samice namreč privlači hormon aldosteron, ki ga izločajo samci prašiči, nahaja pa se tudi v tartufih.

Poleg iskanja tartufov so prašiči za ljudi pomembni tudi v zdravstvu. Kljub velikim razlikam med prašiči in ljudmi si s prašiči namreč delimo tudi marsikatero skupno lastnost, ko gre za anatomijo ter za fiziološke procese.

V medicini se prašiče tako izkorišča za različne postopke, od poskusov, transplantacij (uporaba svinjskih srčnih zaklopk za ljudi), do pridobivanja raznih terapevtikov, kot je recimo inzulin.

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

V Sloveniji imamo avtohtono pasmo prašičev, ki se imenuje krškopoljski prašič in so prepoznavni po svoji značilni črno-beli obarvanosti ter povešenih ušesih. Poleg različnih večjih vrst prašičev, ki jih ljudje gojijo predvsem za prirejo mesa, pa poznamo tudi manjše pasme, ki so pogosto hišni oziroma domači ljubljenčki.

Najpogostejši takšni pasmi sta vietnamski pujs in mini goetinger. Pričakovana življenjska doba prašičev je okoli 18 let.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Rejne živali

Več kot samo prašiči

Prašiči so zanimive in posebne živali. Njihova inteligenca je pogosto izjemno opevana, marsikdo jih umešča med najinteligentnejše živali, saj lahko v izvajanju nekaterih nalog parirajo ali pa prekašajo tudi primate. So zelo družabne in občutljive živali, ki svoje počutje jasno izražajo tako z oglašanjem, kot tudi z miganjem repka.

Če dobijo priložnost, so lahko krasni hišni ali pa domači ljubljenčki, ki s svojimi podvigi skrbnike razveseljujejo vrsto let. Močno priporočam, da jim date priložnost in spoznate, kje, lahko živijo pujsa vredno življenje. S svojim obnašanjem in priljudnostjo vas bodo brez dvoma navdušili.

Eva Tasič - Prašiči - suho ležišče

Pujsi znajo ceniti udobje in, če le imajo možnost, za to tudi poskrbijo. Radi ležijo na čistih, mehkih in udobnih ležiščih, ki jih lahko zgradijo sami iz materiala, najdenega v okolici.  

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “REJNE ŽIVALI”

Avtor: Eva Tasič, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Kako pogosto spodrezovati konja in zakaj 2.del
Tudi starejši konji so lahko fit

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.