Če mislite, da so vaši otroci živahni, bi si morali vzeti čas in opazovati naravo. Narava nikoli ne počiva in je vedno v gibanju. Pri živalih poznamo sezonske premike, med katere spada tudi selitev ptic. Poznamo tudi dnevno nočne premike, ko organizmi za bivanje uporabljajo ponoči druga območja kot čez dan. Saj veste, srne, polži in ježi pridejo na plano šele ponoči. V ekologiji je zelo pomembno tudi premikanje snovi.
Čeprav postajajo zime iz leta v leto krajše in v povprečju bolj tople, so še vedno tu. Preseneti nas lahko s snegom, kot tudi dlje trajajočim mrazom. Kakšen pa je način prezimovanja za živali, je zimsko spanje značilno za vse organizme?
Za mnoge je jesen najlepši del leta. Takrat se drevesa odenejo v izjemno pisano paleto toplih barv, ki nas ponese nazaj v poletje. Ob primernih vremenskih pogojih so gozdovi paša za oči, ki prekrije deželo in se spreminja iz dneva v dan. A tej igri barv sledi za mnoge ljudi nadloga - listni odpad. Kaj je vzrok za obarvano listje?
Premiki so v okolju zelo pogost pojav, ki omogočajo razširjanje in preživetje zelo velikemu številu organizmov, med njimi je najbolj znana selitev. V naravi selitev pomeni usmerjeno in ponovljivo premikanje organizmov. Čeprav nam ob omembi selitve na misel padejo ptice, se selijo tudi ribe po rekah in oceanih proti vsakoletnim drstiščem ter veliki rastlinojedi po traviščih celotnega sveta.
V pogovornem jeziku je ekologija povezana z ukvarjanjem s smetmi, v znanosti pa je ekologija veda, ki proučuje odnose med organizmi in njihovim okoljem. Ukvarja se s tem, v kakšnem okolju posamezna vrsta živi, nam pomaga razložiti razširjenost posameznih organizmov, ter ob okoljskih spremembah predvideti, kam se bo vrsta širila oziroma umikala.
Pred nami je jesen in vprašanje je, kako ptice vedo, da je čas za selitev in kako drevesa vedo, kdaj pospraviti hranila iz listov, da ob prvi pozebi nimajo preveč izgub?
Narava je lepa, pestra in živahna, a je lahko tudi neizprosna ter uničujoča. Po večjem delu sveta se pojavljajo uničujoči dogodki, ki se razlikujejo tako po obsegu kot po izvoru. Vsem je skupno to, da močno prizadenejo obstoječe življenje in ga včasih celo skoraj popolnoma izbrišejo.
Naravna travišča nastanejo, kjer je premajhna količina padavin za drevesa ali kjer so stalni moteči dejavniki. Le-ti vključujejo pašo velikih rastlinojedcev, požare, vetrolome ... Travišča se lahko razvijejo tudi znotraj gozda.
Le kdo še ni slišal za pogine čebeljih družin? Za krivce so bili razglašeni tako nevarni virusi kot pršice, pesticidi in nestabilno vreme. V Sloveniji je poleg medonosne čebele še več tisoč drugih vrst opraševalcev, ki skupaj opravijo zahtevno delo prenašanja genov med cvetovi., v težavah pa so, kot kaže, praktično vsi opraševalci, saj so del globalnega upadanja vrstne pestrosti.
Pomlad je čas, ko narava poka po šivih in ko se ptički ženijo. Gozdovi se iz skoraj čistega mrtvila spremenijo v intenzivno zelenilo, ki je polno ptičjega čivkanja. Strokovno bi rekli, da v tem času ptice gnezdijo.
IZOBRAŽEVALNI PORTAL ZA ŽIVALSKO STARŠEVSTVO
Od konj do ptic, na ŌKAMI portalu mesečno objavljamo izobraževalne vsebine na področju oskrbe, zdravja, vedenja in sobivanja z živalmi. Naročite se na ŌKAMI novice in postani pomemben podporni član. Pa brez skrbi, ne bomo vam smetili z nepotrebno pošto, obvestili vas bomo zgolj o prihajajočih izobraževalnih vsebinah in novi ponudbi.
Copyright ŌKAMI® 2021.
EUTM All rights reserved.
PARTNERJI:
