Kaj početi s triletnikom?

Avtor članka: Katja Porenta
Deli s prijatelji

Izziv dela z mladim konjem je za jahača pravi privilegij, vendar pa je hkrati velika odgovornost. Ko se odločimo za delo s konjem, ki je še nepopisan list, se moramo zavedati, kako velik vpliv bo imelo naše delo na celotno konjevo kariero.

Prvi koraki v življenje jahalne živali so za vsakega konja zelo pomembni, saj igra prvo srečanje z delom veliko vlogo pri tem, kako bo konj sprejemal nove izzive in kakšen odnos bo imel do dela. Ogromna odgovornost, ki jo s seboj prinaša ujahovanje konja, je za marsikaterega jahača izvor negotovosti in stresa.

Kakšni naj bodo prvi koraki? Kako naj konju predstavim delo na način, ki mu bo razumljiv? Kdaj lahko pričnem z delom pod sedlom? To so vprašanja, ki pestijo marsikaterega lastnika mladega konja.

Kdaj lahko začnem z delom?

Ko konj dopolni tri leta, prične marsikateri lastnik razmišljati o tem, da bi konja postopoma predstavil delu. Nekateri zagovarjajo teorijo, da je konja potrebno ujahati pri treh letih, dokler še ni dovolj močan, da bi se jahaču odločno zoperstavil. Spet drugi so mnenja, da je potrebno počakati do štirih let, preden konja podvržemo kakršnimkoli obremenitvam. Konjev skelet dozori šele pri petih letih, pri nekaterih višjih pasmah pa še mnogo kasneje.

To ne pomeni, da do petega leta s konjem ne smemo početi ničesar, pomeni le, da moramo upoštevati dejstvo, da je v času rasti skelet mnogo bolj dovzeten za poškodbe. Brez dvoma je ujahovanje lažje, če konj že zgodaj spozna nekatere osnovne veščine, kot je dvigovanje nog in vodenje na povodcu ter je naučen spoštovati človekov osebni prostor.

Za učenje teh osnovnih vedenjskih pravil ni nikoli prezgodaj, saj lahko lepega vedenja učimo že žrebeta. Ko se pogovarjamo o tem, pri kateri starosti je primerno začeti delati s konjem, je potrebno definirati, kaj pomeni beseda delo.

Če beseda delo pomeni postopno privajanje na delo na tleh, lonžo in jahalno opremo, je tretje leto povsem primerno za pričetek dela. Če pa si pod besedo delo razlagamo uro jahanja šestkrat na teden, je tudi četrto leto prezgodaj. Tako konju kot jahaču bo mnogo lažje, če s privajanjem na delo pričnemo pri treh letih, pri tem pa pazimo, da gre res zgolj za privajanje, ne trdo delo.

Če beseda delo pomeni postopno privajanje na delo na tleh, lonžo in jahalno opremo, je tretje leto povsem primerno za pričetek dela. Če pa si pod besedo delo razlagamo uro jahanja šestkrat na teden, je tudi četrto leto prezgodaj.

Začetki dela

Če od konja želimo, da nosi jahača, ne da bi si pri tem škodoval, moramo predhodno poskrbeti za razvoj njegovih mišic. Tretje leto je povsem primerno za začetek razvijanja konjeve moči brez dodatnega bremena, ki ga predstavlja jahač.

Z razvijanjem mišic lahko pričnemo postopoma z delom na tleh, ki naj bo na začetku kratkotrajno in predvsem raznoliko.

Prvi korak naj bo vedno učenje osnovnih vedenjskih pravil, ki so temelj dobrega odnosa med konjem in človekom. Preden začnemo s kakršnimkoli delom, mora biti konj ubogljivo in sproščeno vodljiv na povodcu. Ta cilj smo dosegli, ko nam konj mirno sledi na popuščenem povodcu in je sposoben zavijati, se ustaviti ter spreminjati tempo zgolj zaradi naše telesne govorice, ne da bi morali pri tem vleči za povodec.

Naš naslednji cilj naj bo konja naučiti, kako naj se pravilno giblje na krožnici. Potovanje na krogu je za konja nenaravno, saj je narejen za gibanje v ravni liniji. Z delom na roki konja postopoma naučimo, kam naj postavlja noge med gibanjem na krogu in kaj pomeni pravilna previtost.

Te koncepte bo konju lažje razumeti, če jahač sprva hodi od njegovi glavi ali plečnici, šele kasneje pa preide v položaj za lonžiranje. Učenja dela na krogu se lotimo v majhnih časovnih intervalih, saj gre za mentalno in fizično naporno delo.

Deset ali petnajst minut dela nekajkrat na teden je povsem dovolj, da konj razvije pravilne gibalne vzorce in prične z razvijanjem mišic centra, ki jih bo kasneje potreboval za nošenje jahača.

Priporočamo tudi: Korenčkove vaje

Bolj napredno delo na tleh

Od pravilnega gibanja na krožnici je do stranskih hodov le majhen korak. Stranski hodi, kot sta pleča bočno in traver, sta nepogrešljivi vaji pri razvoju konjevega telesa ter učenju zbranega gibanja. Mladi konji, ki so vajeni dela na tleh in dobro poznajo osnove pravilnega previjanja, nimajo težav, da se v relativno kratkem času naučijo izvajanja zahtevnejših vaj.

Vendar pa se marsikdo sprašuje, ali so stranski hodi primerni za njihovo še ne povsem razvito telo. Stranski hodi so pomemben del šolanja konja iz dveh razlogov. Iz telesnega vidika so izjemno pomembni, ker krepijo mišice centra in konjevo telo postopoma pripravljajo na večjo stopnjo zbranosti. Poleg tega stranski hodi vodijo v bolj jasno komunikacijo in boljše razumevanje jahačevih dejstev.

Eden izmed glavnih ciljev dela z neizkušenim konjem je ohranjanje zanimanja in veselja do dela. Konj, ki ga druženje s človekom veseli, bo mnogo bolj zanesljiv jahalni partner, kot konj, ki za delo ni zainteresiran.

Stranski hodi torej izobražujejo tako konjevo telo kot njegov um. Triletnika, ki obvlada osnove, lahko brez strahu za njegovo dobrobit naučimo stranskih hodov. Pomembno je le, da se zavedamo, da mora biti pri tem večji poudarek na izobraževanju konjevega uma. To pomeni, da je bistveno, da konj stranske hode razume, manj bistveno oziroma nezaželeno pa je, da jih izvaja v dolgih intervalih.

Vaj, kot sta pleča bočno in traver, se pri triletniku poslužujemo le za par korakov naenkrat. Tako se njegov um prilagodi zahtevam človeka, njegov živčni sistem pa ustvari nove gibalne vzorce, brez da bi bil konjev skelet pri tem pretirano obremenjen in brez da bi morale mišice delati pretrdo.

Raznolikost ohranja zanimanje

Eden izmed glavnih ciljev dela z neizkušenim konjem je ohranjanje zanimanja in veselja do dela. Konj, ki ga druženje s človekom veseli, bo mnogo bolj zanesljiv jahalni partner, kot konj, ki za delo ni zainteresiran. Predolgi in ponavljajoči se treningi so skoraj zagotovilo za izgubo zanimanja, zato je potrebno bolj resno delo na tleh kombinirati z manj napornim ter bolj zanimivim delom.

Sprehodi na roki po razgibanem terenu so odlični, tako za razvoj mišic kot za poglabljanje vezi in zaupanja med konjem ter človekom. Hoja v klanec, stopanje čez korenine in izkušanje različnih podlag krepijo konjevo koordinacijo ter izobražujejo njegov živčni sistem. Čas, ko konja še ne jahamo, lahko izkoristimo tudi za navajanje na nove stvari.

Konja lahko v tem času navadimo na nalaganje na prikolico, ga naučimo, da so plahte iz polivinila lahko zabavne ali se lotimo iger z žogo. Konjeva izobrazba bo v tretjem letu potekala bolj sistematično, če si zastavimo cilje in orišemo načrt dela.

Nekajkrat na teden se lotimo bolj resnega dela, kakšen dan posvetimo navajanju na novosti in sprehodom na roki, nikar pa ne pozabimo kakšnega dneva preživeti tudi brez zahtev. Usedimo se na pašnik in samo uživajmo v konjevi prisotnosti. Četudi se tovrstno brezdelje morda ne zdi bistveno, smo lahko prepričani, da bo koristilo tako nam kot konju.