Kategorije: Gibalni aparat, KATJA PORENTA, Konji, Trening in šport, ZA ŽIVALSKE SOPOTNIKEObjavljeno: 30. aprila, 202212,6 min read

Okrepimo zadnji del!

Pri pravilnem gibanju pod jahačem veliko vlogo igrajo konjeve aktivne zadnje noge. Ko se konj giba na zdrav način, več teže prenese na zadnji del in tako razbremeni bolj občutljive sprednje noge. Zaradi tega je bistveno, da je trening med drugim usmerjen tudi v aktivno jačanje mišic zadnjih nog.

Na področju zadnjih nog se nahaja ogromno število zelo velikih mišic, ki imajo velik potencial za razvoj. Trening, ki je usmerjen v razvoj moči zadnjih nog, je pri rednem delu nepogrešljiv.

To še posebej velja za konje, ki se po dolgem času vračajo na trening ali pri konjih, ki imajo nekoliko slabšo konstitucijo. Močne zadnje noge so namreč eden izmed dejavnikov, ki preprečujejo poškodbe in ohranjajo konjevo zdravje.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Priprave na novo sezono – kako konja spraviti v formo

Nosilna in potisna sposobnost zadnjih nog

Ko se konj prosto giba brez jahača, sprednje noge igrajo vlogo podpornih stebrov, ki nosijo večino njegove teže, zadnje noge služijo kot motor, ki lahko po potrebi konja požene v hiter beg. V naravi imajo zadnje noge predvsem potisno moč. Ko se nanj usede jahač in od konja zahteva dlje časa trajajoče delo, sprednje noge niso dovolj močne, da bi bile kos dodatnim obremenitvam. Zaradi tega od jahalnega konja želimo, da nekaj teže prenese na zadnje noge, kar mu omogoča bolj zdravo uporabo hrbta in razbremenjevanje bolj občutljivih sprednjih nog.

Konj, ki nosi jahača, mora namesto potisne sposobnosti zadnjih nog bolj razviti nosilno moč. Ko zadnje noge nosijo, delujejo povsem drugače, kot če potiskajo. Pri nošenju se sklepi med gibanjem mnogo bolj upogibajo, aktivirane so povsem druge mišice kot pri potiskanju. Bolj kot od zadnjih nog zahtevamo, da nosijo, bolj zbrano je gibanje. Tako je pri bolj zbranih elementih, kot na primer piaf, mnogo bolj poudarjena nosilna sposobnost zadnjih nog, saj je večina teže na zadnjem delu, gibanje naprej oziroma potiskanje je zanemarljivo.

Ko se konj prosto giba brez jahača, sprednje noge igrajo vlogo podpornih stebrov, ki nosijo večino njegove teže, zadnje noge pa služijo kot motor, ki lahko po potrebi konja požene v hiter beg. V naravi imajo tako zadnje noge predvsem potisno moč. Ko se nanj usede jahač in od konja zahteva dlje časa trajajoče delo, pa sprednje noge niso dovolj močne, da bi bile kos dodatnim obremenitvam.

Na drugi strani je pri manj zbranih elementih, kot je na primer pojačan kas, bolj poudarjena potisna moč zadnjih nog. Zbrano gibanje je za konja zelo zahtevno, zato moramo najprej okrepiti njegove mišice, preden od zadnjih nog zahtevamo dolge intervale nošenja.

Za nosilno sposobnost zadnjih nog je odgovorna štiriglava stegenska mišica na strani stegna, za potisno moč konj uporablja skupino mišic, ki jo imenujemo zadnja loža. Ta se nahaja na zadnji strani stegna. Kadar je zadnja loža pretirano razvita ali celo prenapeta, štiriglava stegenska mišica pa je razvita premalo, smo lahko prepričani, da konju manjka nosilna sposobnost.

Katja Porenta - Okrepimo zadnji del - štiriglava stegenska mišica in zadnja loža

Pri nošenju je bolj aktivna štiriglava stegenska mišica (1), pri potiskanju pa zadnja loža (2). Razvitost konjevih mišic nam lahko pove, kako konj uporablja zadnje noge.

Razvoj mišic zadnjega dela pri mladem konju

Delo z mladim konjem mora biti usmerjeno v razvoj mišic, ki jih bo konj potreboval za nošenje jahača. Preden se nanj usede jahač, se mora konj naučiti, kako si pri nošenju pomagati z zadnjimi nogami in kako pri tem pravilno uporabljati hrbet. Prva pomembna vaja, s katero konj začne razvijati nosilno sposobnost zadnjih nog, je delo na krožnici. Kljub temu da gre za tako osnovno vajo, da je marsikdo sploh ne jemlje kot pravo vajo, je delo na krogu izjemno pomembno za zadnje noge.

Ko se konj pravilno giba po krožnici, njegova notranja noga stopa nekoliko bolj proti težišču in tako prevzema malenkost več teže. Z delom v obe smeri postopoma krepimo obe zadnji nogi. To dosežemo le, če se konj po krožnici giba uravnoteženo, zato je pomembno, da ga najprej naučimo pravilnega gibanja na krogu. Če konj po krožnici teče brez pravilne koordinacije, še bolj obremenjuje sprednje noge in doseže povsem nasprotni učinek od želenega.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Poleg tega kot posledica nepravilnega dela na krogu konj pogosto razvije asimetrije v gibanju in mišičnem razvoju. Če nismo prepričani, kako mora pravilno delo na krogu izgledati, se pred začetkom posvetujmo z dobrim trenerjem. Nadgradnja dela na krogu so stranski hodi, saj je pri njih nosilna sposobnost ene izmed zadnjih nog še toliko bolj poudarjena. Pri mladem konju je pomembno, da stranske hode v delo vpeljemo postopoma in z njimi ne pretiravamo.

Za začetek so stranski hodi v koraku za aktivacijo zadnjih nog popolnoma dovolj. Mišice zadnjih nog razvijamo tudi z jahanjem v naravi, še posebej, kadar teren vključuje klance navzgor in navzdol ter premagovanje ovir, kot so podrta drevesa. Raznolik teren krepi mišice in izboljšuje konjevo koordinacijo, zato je pri delu z mladim konjem jahanje v naravi nepogrešljivo.

Katja Porenta - Okrepimo zadnji del - razgibani teren

Delo po razgibanem terenu je nepogrešljivo za razvoj mišic zadnjih nog, foto: Wikimedia Commons

Vaje za aktivacijo zadnjega dela

Ne glede na to, v kateri konjeniški disciplini se udejstvujemo, moramo poskrbeti za močne zadnje noge. Tudi človeški atleti, ne glede na vrsto športa, s katero se ukvarjajo, v svoj trening redno vključujejo splošno delo za razvoj moči. Moč zadnjih nog lahko razvijamo tako na lonži kot pod sedlom. Lonžiranje je odličen način za razvoj konjevih mišic, vendar le, če je izvedeno na pravilen način. Če se zna konj pravilno gibati na krogu, lahko med lonžiranjem zadnje noge krepimo s pogostimi prehodi med tremi hodi in spreminjanjem tempa znotraj hodov.

Pri spremembah tempa na lonži moramo paziti, da od konja ne zahtevamo prehitrega gibanja, saj konj na krožnici hitro pade iz ravnotežja, če začne hiteti. Zato se raje držimo srednjega in zbranega kasa, resnih pojačitev pa se v krogu izogibajmo. Veliko jahačev smer pri lonžiranju zamenja le enkrat na polovici treninga, vendar je mnogo boljše, če smer menjamo na precej kratke intervale.

Veliko jahačev smer pri lonžiranju zamenja le enkrat na polovici treninga, vendar je mnogo boljše, če smer menjamo na precej kratke intervale. Tako bo konj bolj enakomerno obremenjeval obe strani telesa, poleg tega bo delo tudi mentalno bolj zanimivo. Vsakdanji

Vsakdanji trening pod sedlom že sam po sebi vsebuje veliko vaj, ki pripomorejo k razvoju moči zadnjih nog. To so vaje kot odstopanje, prehodi in spremembe tempa. Kombinacije med temi tremi vajami so lahko dovolj kompleksne, da z njimi zapolnimo celotno učno uro in tako poskrbimo za poudarek na moči. Tudi učna ura s kavaletami in nižjimi skoki poskrbi za aktivacijo velikih mišic zadnjih nog.

Za res dober trening zadnjih nog lahko poskrbimo tudi z ježo na razgibanem terenu. Delo v hrib v koraku je pri razvoju nosilne sposobnosti zadnjih nog nepogrešljivo. Tudi delo po hribu navzdol krepi mišice zadnjih nog, vendar le pod pogojem, da je konjevo gibanje po hribu navzdol kontrolirano in umirjeno.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Čemu služi lonžiranje?

Katja Porenta - Okrepimo zadnji del - Zbrano delo

Bolj zbrano, kot je gibanje, ki ga od konja zahtevamo, bolj morajo biti zadnje noge sposobne nošenja, foto: Kimberly Muller

Okvir: Primer treninga za razvoj moči zadnjih nog

Za ohranjanje zdravja je pri konjih bistveno gibanje, zato je pomembno, da tudi starejšim konjem omogočimo življenjsko okolje, ki spodbuja aktivnost. Nastanitev v odprtem hlevu ali tako imenovanem »track« sistemu je za starejše konje odlična izbira. Pri tem se prepričajmo, da se naš senior v čredi dobro počuti.

  • Ogrevanje: Konja najprej ogrejemo v koraku 15-20 minut. Če imamo to možnost, si namesto ogrevanja v maneži privoščimo sprehod po naravi. Hoja po neenakomernem terenu bo spodbudila konjevo koordinacijo in na delo pripravila tako njegovo telo kot um. Po 15 ali 20 minutah konja ogrejemo še v kasu in galopu. Pri tem ne zahtevamo zbranega gibanja, krogov ali drugih elementov, temveč konju pustimo popuščene vajeti in ga zgolj popeljemo čez vse tri hode.

  • Delo: Ko je konj dobro ogret, začnemo z delom, ki naj traja 20-30 minut. Začnemo z jahanjem velikih krogov v koraku in kasu, ki jih postopoma zmanjšujemo in spreminjamo v serpentine. Pri tem naj bodo menjave smeri in prehodi med korakom in kasom pogosti. Nato na dolgo stranico maneže razporedimo tri ali štiri kavalete, ki jih položimo na tla, na nasprotno stranico pa dvignjeno kavaleto ali nižji skok. V kasu jahamo po celotni jahalnici, najprej krog ali dva, da se konj na postavitev kavalet navadi.

    Po nekaj ponovitvah v vajo vpeljemo dodatne elemente. Ko na kratki stezi prečkamo srednjo linijo, naredimo prehod v stoj in nekaj korakov odstopamo. Sledi naj prehod iz stoj v kas. Na nasprotni stranici ob prečkanju srednje linije naredimo mali krog. Nato nov vzorec ponovimo nekajkrat v obe smeri. Pri tem pazimo, da konj ne hiti, temveč ohranja enakomeren tempo. Za zadnjih nekaj ponovitev v kasu kavalete dvignemo. Nato se ponovno vrnemo na vzorec brez odstopanja in malega kroga ter naredimo še nekaj ponovitev v galopu. Pri tem ne pozabimo povečati razmika med kavaletami. Delo vedno prilagodimo konjevim sposobnostim. Raje naredimo manj zahteven program ali ga jahajmo le v koraku, kot da od konja zahtevamo preveč.

  • Ohlajanje: Po delu konja sprehodimo na popuščenih vajetih ali na roki, dokler se ne ohladi. Razsedlamo, nato naredimo raztezne vaje za noge in hrbet. Če imamo to možnost, konja po delu spustimo v izpust. Gibanje po napornem treningu pozitivno vpliva na regeneracijo, saj pospešuje prekrvavitev in splakovanje odpadnih snovi iz mišic.

Katja Porenta - Okrepimo zadnji del - okvir dela

Primer treninga za razvoj nosilnosti zadnjih nog. Zahtevnost vedno prilagodimo konjevim sposobnostim.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Katja Porenta, EEBW manualna terapevtka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Kroženje snovi v naravi ali zakaj ni dobro prekomerno kopičiti
Obolenje spodnjega dela sečil mačk

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.