Konjev gibalni sistem je izjemno kompleksna celota, ki konju omogoča nošenje jahača, preskakovanje ovir in izvajanje zahtevnih dresurnih elementov. Težave z gibalnim aparatom, ki so pri konjih zelo pogoste, je potrebno nasloviti z ustrezno terapijo.
Ker si vsi želimo, da bi naši konji ostali zdravi, je pomembno, da posebno skrb posvetimo pravilnemu delovanju konjevega hrbta. Kljub temu da je konjev hrbet relativno bolj tog kot na primer hrbet mačke ali psa, je vseeno pomembno, da ohranjamo njegovo gibljivost.
Rigidna hrbtenica omogoča nošenje jahača
Konjeva hrbtenica je sestavljena iz približno 54 vretenc, ki do neke mere delujejo kot ena struktura. Tekom evolucije je konj razvil mnogo bolj rigidno hrbtenico kot na primer srnjad, zajci ali mačke. Razlog za to tiči v njegovi preteklosti. Srnjad in zajci imajo mnogo bolj gibčne hrbtenice, ker je njihov način bega pred plenilci drugačen.
Nenadni ovinki pri visokih hitrostih, skrivanje v gozdu in zahtevni manevri med bežanjem potrebujejo gibčno hrbtenico. Konji se za preživetje zanašajo predvsem na hitrost. Hitreje kot lahko konj teče v ravni liniji, boljše so njegove možnosti za preživetje. Da se lahko ogromna moč zadnjih nog učinkovito prenese na sprednje noge, je bolj uporabna relativno toga hrbtenica, saj se v tem primeru energija ne izgublja za stabilizacijo hrbta, temveč se lahko bolje izkoristi za gibanje naprej. Ravno rigidnost konjeve hrbtenice je tista, ki omogoča relativno neškodljivo nošenje jahača.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
