Prosto usmerjanje konja 2. del

Prosto usmerjanje konja je kot nekakšen energetsko-gibalni dialog. Med konji je takšen dialog pomemben del spoznavnega procesa, ko gre za umeščanje znotraj črede. Namreč, vsak konj v čredi mora poiskati svoje mesto, kjer se počuti varnega oziroma sprejetega. Vsaka vloga znotraj črede je določena glede na konjev značaj, spol, starost oziroma izkušnje in psihofizično pripravljenost. Te informacije si konji med seboj izražajo skozi določeno energetsko prezenco oziroma skozi telo in gibanje. Zelo izrazito energetsko izmenjavo lahko opazimo na primer pri merjenju moči dveh žrebcev.

Zanimivo je, da je glede na intenziteto takšnega srečanja sorazmerno malo direktnega nasilnega stika (intenzivnejše brce, ugrizi ipd.), ki lahko drugega močneje poškodujejo. Zato v teh “bojih” konji le redko utrpijo resne poškodbe. Seveda to velja v večina primerih, ker so konji psihično stabilni in normalno socializirani, kar pa je v človekovi oskrbi velikokrat onemogočeno. Torej bi soočenju dveh konj ob različnih čustveno obarvanih situacijah lahko rekli, da je to energijska izmenjava skozi osebno polje, kjer notranje generiranje moči prevladuje nad dejanskim izvajanjem gibov.

To je nekaj, kar si je treba zapomniti, ko delamo s konjem, saj vse prevečkrat ljudje s telesom “veliko govorimo” in zelo “malo povemo”. Za močno notranjo držo, ki označuje jasno namero, je treba razvijati poenotenost telesa in uma. To je mentalno-telesno ravnotežje, ki naznanja pripravjenost in zavedanje, potrebno za nenehno vzdrževanje stika z drugimi in okolico. Takšen osebek ravno zaradi nenehne prilagodljivosti v spremembi izraža stabilnost, ki konjem zagotavlja občutek varnosti. Temu sledijo, brez da bi razmišljali o smislu določenega početja.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Prosto usmerjanje konja 1. del

Neja Magdalenc - Prosto usmerjanje drugi del - Na slikah lahko vidimo boj dveh kastratov (obnašata se še vedno kot žrebca) za prevlado nad kobilo.

Na slikah lahko vidimo boj dveh kastratov (obnašata se še vedno kot žrebca) za prevlado nad kobilo. Opazimo lahko, da so gibi zelo izraziti in “grožnje” velike, vendar se belemu konju na levi ni treba dotakniti belega konja na desni, da bi slednji generiral veliko gibanja za umik.

Konji, ki živijo na dovolj velikem prostoru in imajo prosto izbiro hrane (niso hranjeni), skozi takšne “energetske dialoge” ustvarjajo predvsem mir in sproščenost. Ta mir je mogoč prav zato, ker sproti jasno začrtajo meje, zato vsak konj natanko ve, kaj se od njega pričakuje. Med njimi ni dvoličnosti, čeprav se skozi različne sezone vedno znova postavljajo v novih izzivih (še posebej izrazito med sezono gonitve ali žrebitve in pri odhodu oziroma prihodu novega konja).

Ljudje lahko izkoristimo konjevo močno potrebo po nenehnem povezovanju skozi gibanje tudi za pripravo konja na jahanje. Namreč, konj je sposoben skozi pravilnen trening uranotežiti svoje telo do te mere, da brez posebne težave prenaša tudi težo čoveka. Takšno delo s konjem je lahko zanj tudi krepilno, kar on skozi pravilno postopanje tudi prepozna. Seveda sta tu ključna pripravljenost in samozavedanje človeka. Tako na tleh in morda še bolj v sedlu moramo obvladati svoje telo in um do te mere, da konju podajamo jasna navodila, kaj od njega želimo, in v dialogu z njim prpoznavamo, kaj nam sporoča on.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Osnovni elementi prostega usmerjanja so enaki elementom lonžiranja, ki je bolj znano kot eden od osnovnih načinov dela s konjem. Različna oprema je pri tem lahko dober pripomoček, čeprav nikoli ne sme nadomestiti odgovornosti in jasnosti, ki jo mora nositi človek preko svoje telesne komunikacije. Da bi lahko uporabili opremo, moramo biti o njej dobro poučeni, zato je včasih ob nezadostni poučenosti bolj varno, če je ne uporabimo. Tako nam vsaj ne bo dajala potuhe in se ne bomo, na primer, naučili konja z vrvjo vleči, cukati ipd., kar konja naredi neobčutljivega.

Še posebej nevarna je uporaba stranskih vajeti, ki ustvarjajo lažen videz sproščenega vratu in zbranosti, konja pa lahko pri gibanju in lovljenju ravnotežja močno motijo. Dolgotrajna napačna uporaba različne opreme za treniranje konj lahko konja trajno poškoduje, kar lahko opazimo šele, ko se konj prične upirati, šepati ipd.

Neja Magdalenc - Prosto usmerjanje drugi del - Kobila postavi meje med kastratoma

Na teh slikah lahko opazimo, kako je kobila na desni jasno postavila meje dvema mladima kastratoma. Na drugi sliki lahko vidimo, da se je lisjak za rjavcem malenkost preveč približal, kar je sprožilo reakcijo z nogo, ki jo lahko vidimo na tretji sliki.

Prosto usmerjanje je torej za konja dokaj varno, čeprav je prav tako pomembno, da pri vsaki seansi upoštevamo lastne in konjeve meje. Predvsem pa se je pomembno zavedati, da konja ne izzovemo preko svojih sposobnosti, saj lahko v določenih primerih sprožimo tudi njegove napadalne reakcije. Dobro moramo poznati tako sebe kot tudi konjev psihofizični profil. To je osnova, ki je nikoli ne smemo pozabiti.

Prav tako se naše in konjevo psihofizično stanje nenehno spreminja oziroma je nekaj živega in ne statičnega. Pri naravni komunikaciji učenje nikoli ne poteka premosorazmerno, temveč sestoji iz vzponov in padcev. Pomembno je razumevanje in zavedanje različnih lastnosti našega in konjevega telesa. Poznati je treba centre ravotežja, saj se bomo le na ta način lahko pravilno gibali in spodujali tudi pravilno gibanje konja.

Naše in konjevo psihofizično stanje se nenehno spreminja oziroma je nekaj živega in ne statičnega. Pri naravni komunikaciji učenje nikoli ne poteka premosorazmerno, temveč sestoji iz vzponov in padcev.

Ravnotežni centri v telesu so kot nekakšne stične točke energijskih pretokov, od koder se skozi usmerjeno pozornost povezuje različne dele telesa. Pri konju se tako ustvarja zbranost, ki je tako zelo pomembna za kontrolo gibanja in aktivacijo konjevega zadnjega dela, od koder se generira moč. Naš center se nahaja na dnu medenice, porazdeli napetost med stopali in rokami, kar nam omogoča generiranje moči na vse strani. Center telesa služi kot nekakšno vozlišče, da lahko naše okončine delujejo sproščeno oziroma prožno in hkrati zelo učinkovito.

To velja tako za konje kot za nas. Če pravilno uporabljamo svoj center in tako ohranjamo telo poenoteno, lahko v določeni situaciji oziroma v določenem stiku porabimo le toliko energije, kot je potrebno. Takšno ravnanje z energijo potrjuje veliko sposobnost in moč konjev, saj je to med drugim del njihovega samoohranitvenega nagona oziroma eno od bistvenih pravil preživetja. Karizmatični konji v čredi, ki jim ponavadi drugi konji sledijo, nam jasno kažejo takšno mirno prezenco in izredno hitro ter natančno generiranje sile v trenutku, ko je to potrebno.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Naravna komunikacija s konjem

Neja Magdalenc - Prosto usmerjanje drugi del - Zbranost je izraz uravnoteženih sil, pravilne uprabe centrov in jasnost energijskega dialoga.

Zbranost je izraz uravnoteženih sil, pravilne uprabe centrov in jasnost energijskega dialoga.

Pomembo se je zavedati, da pri naravnem vodenju in usmerjanju konja ne gre za prevlado, temveč za sodelovanje. Konji se ne sprašujejo po smislu, kot se sprašujemo ljudje, temveč sledijo občutku in intuicji, ki podpira delovanje v skupno dobro glede na ta trenutek tukaj in zdaj. Na primer, če bo konj čutil, da se njegova moč in samozavest pri delu z nami krepi, bo temu sledil in bo samodejno iskal stik z nami. Izkušeni in močni osebki v čredi vedno spodbujajo šibkejše k razvijanju lastne moči, saj je to dobro za celotno skupnost. Kljub temu da čreda posameznikom nudi oporo in zaščito, so lahko do šibkejših členov včasih zelo neprizanesljivi.

Vsak osebek v čredi ima vedno možnost, da svoje sposobnosti nadgradi in jih ojača ali pa pogine, kar je v naravi popolnoma naravna stvar. Konje v hlevih smo s pretirano skrbjo in zaščito pred neugodnimi situacijami v naravi velikokrat zelo pomehkužili in jim s tem na nek način vzeli dostojanstvo, ki ga prinaša možnost svobodne izbire in jačanja značaja. Omejen prostor, kontrola hranjenja in odsotnost pravega socialnega življenja konje ponavadi naredi negotove in zatorej nesamostojne. Njihova sposobnost uravnavanja energije in njene telesne izmenjave je velikokrat tako okrnjena oziroma nerazvita, da jo je včasih zelo težko ponovno revitalizirati.

Neja Magdalenc - Prosto usmerjanje drugi del - Elementi prostega usmerjanja konja so tudi sestavni del lonžiranja

Elementi prostega usmerjanja konja so tudi sestavni del lonžiranja

Problem je tudi v tem, da v večini konjskih skupnostih v oskrbi človeka manjka energija žrebca, saj žrebcem ni več dovoljeno normalno življenje v čredi. To je veliko pomanjkanje, ki ga včasih sicer delno nadomestijo kastrati, vendar menim, da lahko tudi ljudje poskušamo na tem mestu malenkost pomagati na ta način, da s konji redno delamo skozi energijsko izmenjavo in jih s tem spodbujamo k notranji živost

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Čemu služi lonžiranje?

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Neja Magdalenc, akademska kiparka in inštruktorica

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Prosto usmerjanje konja 1. del
Pasji živčni sistem

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.