Manualna terapija za konje
Vsak delovni konj je športnik, ne glede na disciplino ali nivo dela. Nošenje jahača ni lahka naloga, zato redna obravnava konja s strani manualnega terapevta zaščiti in podpore gibalni sistem.
Vsak delovni konj je športnik, ne glede na disciplino ali nivo dela. Nošenje jahača ni lahka naloga, zato redna obravnava konja s strani manualnega terapevta zaščiti in podpore gibalni sistem.
V zadnjih letih se je zavedanje lastnikov konj o prednostih nastanitve konja v prosti reji ali t. i. odprtem hlevu precej povečalo in s tem se je povečalo tudi zanimanje za tako rejo. Čeprav je to za večino konj primernejše od nastanitve v hlevu, saj v večji meri zadovolji njihove naravne potrebe, pa je treba vedeti, da prinese to s seboj tudi svojevrstne izzive in se moramo zato oblikovanja čred in uvajanja konj v novo čredo lotiti premišljeno in postopoma.
Kako se konj pod jahačem pravilno nosi, je tema mnogih debat, teorij in v današnjih časih še vedno vroča polemika. Če o tem povprašate tri različne trenerje, je zelo verjetno, da boste dobili tri različne odgovore. Če pa želimo za svojega konja sprejemati le najboljše odločitve in mu omogočiti, da bo svoje delo opravljal tako, da bo lahko ostal zdrav, moramo razumeti, kako vpliva na njegovo telo dodatna teža jahača, in vedeti, kako ga naučiti, da se bo s težo spopadel na zdrav način.
Konji so po naravi zelo stoične živali, ki bolečino najraje skrijejo, če jo le lahko. To jim je v preteklosti sicer koristilo, saj so plenilci zaradi tega mnogo težje prepoznali šibkejše živali v čredi, v današnjem času pa jim povzroča velike preglavice. Konjeva stoična narava pogosto povzroči, da lastnik težavo opazi šele, ko je bolečina že tako velika, da je konj ne more več skrivati.
Temeljna oskrba konj je precej širok pojem, saj jo v praksi do določene mere narekujejo okolje, v katerem konj biva, namen uporabe konja in zmožnosti (fizične, časovne in finančne) ljudi, ki zanj skrbijo. Kljub temu pa je pri oskrbi konj treba slediti tudi naravnim smernicam, ki jih določa ustroj konja - primeren bivanjski prostor, družba in gibanje, prehranjevanje, oskrba kopit, zob, veterinarska podpora.
Naravni pristop k oskrbi konja je tudi t. i. režim barefoot, ki se je razvil z raziskovanjem prepletanja naravnih mehanizmov. Ta režim oskrbe zagovarja v osnovi, da naravno izpopolnjeni konji za življenje in delo ne potrebujejo podkev. Umetno je namreč, kar je naredil človek, to pa še ne pomeni, da mora biti kar počne, v nasprotju z naravnim, kot so, na primer, železne podkve, temveč lahko z naravo sodeluje in konju omogoči polni razvoj vseh atributov in jih celo dopolnjuje.
Ljudje smo razvili veliko različnih konjeniških panog in v njih lahko opazimo zelo različne pristope h komunikaciji in delu s konji. Za vsakim načinom delovanja sta določeni teoretična in praktična podlaga s svojimi posebnostmi. Na oskrbo konja je zato treba gledati celostno, z razumevanjem in iskanjem tako različnih svetov človeka in konja.
Naš glavni cilj v konjeništvu je dobro odziven in sodelujoč konj, kar pa najlažje dosežemo, če se konj z nami počuti dobro in nam zaupa. Boljša povezava med konjem in jahačem pomeni tudi, da bo ježa varnejša in prijetnejša za oba. Kako dobro se bo konj ob vas počutil, pa je v veliki meri odvisno od vas.
Veterinarska vloga – kaj vse moramo in kaj lahko kot skrbniki konj delamo preventivno, kako ukrepati, ko pride do določenih situacij, kaj lahko v teh situacijah od veterinarja pričakujemo in, žal neizogibna tema, kdaj in kako ukrepati, ko je čas za slovo.
Osnovna oskrba konj je lahko na prvi pogled zelo enostavna, marsikdo si ob tem v misli verjetno prikliče konje, ki živijo v hlevih in dobijo enkrat ali dvakrat na dan seno ali kakšno drugo vrsto krme. Eno najpomembnejših znanj, ki bi jih moral imeti vsak skrbnik konj pa je, da vsak konj potrebuje za 1,5 - 2% svoje telesne mase sena in da mora biti to seno razdeljeno v več obrokov dnevno, med katerimi ne sme biti več kot 4 – 5 ur razmika. Da razumemo zakaj je tako, pa moramo najprej spoznati osnove anatomije in fiziologije konj.