Priprave na pašo naj bodo del planiranja. Življenje na pašniku je s pašnimi živalmi vzajemno prepleteno. Le harmonično ravnovesje zdrave prsti, rastlin in drugih živali, ki tvorijo ekosistem pašnika, lahko zagotavlja zdravo okolje, v katerem bodo prosperirali tudi naši konji.
Spodrezovanje kopit je kompleksna naloga, ki zahteva natančno poznavanje anatomije (predvsem kopita), vsaj osnovne biomehanike gibanja in psihologije konja. Konji so, kar se ravnanja z nogami tiče, zelo občutljive živali, saj jih nagon opozarja, da bi jih lahko že najmanjša poškodba noge v divjini stala življenja.
Ko smo udomačili konje, smo se zavezali, da bomo odgovorni zanje. Različni ljudje na odgovornost do živali gledamo iz različnih zornih kotov, vendar se lahko vsi strinjamo, da si želimo naše živali predvsem zdrave. Konj je v naravi atlet in dnevno prehodi več deset kilometrov, s hojo pa si poleg kondicije otrjuje tudi kopita, kar je glavnii razlog zakaj v oskrbi pogosto spodrezovati konja.
Kopitna gniloba je bolezensko stanje, ko se v ali na kopitih (prekomerno) razmnožijo glivice in/ali bakterije. Prepoznamo jo po značilnem močnem odbijajočem vonju in nezdravi teksturi kopitne roževine, ki lahko izgleda kot sivkasto-črna sluz, najpogosteje v predelih stranskih kanalov ob žabici, včasih tudi kot belo tekočina znotraj žabice ali kot prhka, kosmičasta snov v beli liniji oziroma drugje na kopitu.
Konjeva kopita so izredno prefinjen mehanizem, ki dokazuje dovršenost naravnega inženiringa. Skozi milijone let evolucije so se razvila v formi in funkciji, ki konju omogočata vzdržljivost, hitrost ter okretnost, skozi desetine dnevno prehojenih kilometrov po različno zahtevni podlagi.
Bolezni kopit so dokaj pogost pojav oziroma posledica sodobne oskrbe konj in pomembno se je vprašati o tem, kakšno stališče zavzeti, ko se z njimi soočimo. Prvi korak je seveda vedno ta, da premislimo o tem, kaj so glavni vzroki, ki so pripeljali do določenega degenerativnega stanja.
Konjeva kopita oblikujejo tako notranji kot zunanji dejavniki. Nanje vpliva biomehanika gibanja, okolje, v katerem biva, kot tudi prehrana oziroma stanje konjevega prebavnega sistema. Vse skupaj pa se nato ponovno poveže v neločljivo, vzajemno delujočo, celoto. Tudi konjevo psihološko stanje je pomemben dejavnik, ki je hkrati velikokrat pokazatelj, ali je za konja celostno poskrbljeno.
Kopita so neverjetno prefinjen inženiring narave, katerega oblika in funkcija sta se razvijali skozi tisočletja genetskega modificiranja, in na katero je vplivalo okolje, način prehranjevanja ter druge potrebe po preživetju. Postali so izvrstni tekači, ki so poleg hitrosti razvili dobro okretnost in pospeške. Vsi ti faktorji so prispevali k temu, da so konjeva kopita takšna kot so, tako po obliki, kot po funkciji.
Velika prednost režima barefoot je, da se z vzpostavitvijo tega sistema oskrbe in oblikovanja kopit po svoje avtomatično odvija tudi celostno zdravljenje konja. Prehrana, bivanjsko okolje, oprema, delo s konjem itd. – vse je medsebojno povezano, zato drugo na drugo tudi vzajemno vpliva.
BAREFOOT režim omogoča možnost nenehnega (naravnega) razvoja in s tem celostno izboljšanje zdravstvenega stanja konja. Vsak posameznik pa mora premisliti, ali se poglobljen odnos s konjem, prilagajanje življenjskih pogojev in razumevanje njegovega naravnega ustroja, res imenuje tudi slabost.
IZOBRAŽEVALNI PORTAL ZA ŽIVALSKO STARŠEVSTVO
Od konj do ptic, na ŌKAMI portalu mesečno objavljamo izobraževalne vsebine na področju oskrbe, zdravja, vedenja in sobivanja z živalmi. Naročite se na ŌKAMI novice in postani pomemben podporni član. Pa brez skrbi, ne bomo vam smetili z nepotrebno pošto, obvestili vas bomo zgolj o prihajajočih izobraževalnih vsebinah in novi ponudbi.
Copyright ŌKAMI® 2021.
EUTM All rights reserved.
PARTNERJI:
