Vzgoja ali šolanje?

Avtor članka: Petra Mohar

Čeprav ima vsak svoj pogled na to, kako naj bi izgledala vzgoja mladička, kaj točno želi, da mladiček zna, in kako bo to dosegel, se vzgoja pogosto napačno razume in zamenjuje s šolanjem.

Vzgoja mladička oziroma psa katerekoli starosti pomeni usmerjanje in razumljivo postavljanje omejitev, ki omogoča razvoj samozavestnega, umirjenega in stabilnega psa. Psa vzgajamo za prijetno sobivanje in srečno življenje. Šolanje je učenje izvajanja nalog, podajanje znanja, ki ga bo pes potreboval za opravljanje določenega dela. Psa šolamo za poslušnost, obrambo, reševanje in različne športne discipline.

Razumevanje razlike med vzgojo in šolanjem je pomembno predvsem za mladičke, odraščajoče pse in tiste, ki se s težavo soočajo z izzivi vsakdanjega življenja. Način, kako bomo vzgajali našega mladička, ga bo oblikovalo in opremilo za življenje z nami.

Priporočamo tudi: Možnost izbire

Žal večina pasjih šol za mladičke namesto vzgoje ponuja šolanje – učenje poslušnosti. Poslušnost promovirajo kot tisti element življenja, ki nam bo omogočil, da bomo s svojim pasjim prijateljem mirno krmarili skozi vse možne izzive in prepreke. Poslušnost naj bi nam omogočala, da bo pes prijazen do ljudi in drugih psov, da ne bo preganjal divjadi, da bo varen v prometu, da bo lepo hodil na popuščenem povodcu ali ob nas, ko bo prosto spuščen, da ga bomo lahko vzeli s seboj v mesto, v gore ali na morje ter šli z njim na popoldansko kavico s prijatelji. Žal je takšna predstava precej daleč od resnice.

Šolanje za poslušnost, izpolnjevanje ukazov, torej povezovanje našega besednega ukaza „sedi“ z izvedbo določenega dejanja, kot je dotik zadnjice s tlemi, našega psa ne pripravi na soočanje s stresnimi situacijami. Ne nauči ga, kako obvladovati svoja čustva, kako se pomiriti in ne nauči ga zaupati svojemu skrbniku.

Zaupanje, ki je bistveno za kvaliteten odnos z našim psom, pridobimo s poznavanjem pasje komunikacije, upoštevanjem njihovih želja in izpolnjevanjem njihovih potreb. Če jim zagotovimo varnost, če jih razumemo in upoštevamo, nam ne bodo le zaupali, ampak bodo tudi dovolj samozavestni, da bodo z veseljem raziskovali svet.

Raziskovanje ni samo spoznavanje novih okolij, ampak tudi učenje o odnosih in pravilih družbenega okolja. Raziskovanje pomeni testiranje svojih omejitev in svojih sposobnosti ter testiranje in opazovanje odzivov drugih. Na ta način pes zgradi pozitiven odnos do sveta, kjer so nove situacije izzivi in ne težave, kjer se v stresni situaciji lahko zateče po pomoč in usmeritev k skrbniku, kjer je sodelovanje s skrbnikom želja in ne prisila.

Zaupanje, ki je bistveno za kvaliteten odnos z našim psom, pridobimo s poznavanjem pasje komunikacije, upoštevanjem njihovih želja in izpolnjevanjem njihovih potreb.

Imam psa, ki blesti v poslušnosti. Če katerikoli znak le zašepetam, ga izpolni v trenutku, tudi če sem v drugem prostoru. Njegova izvedba sedi, lezi, čakaj in poleg izgleda, kot da bi že celo življenje dnevno trenirala poslušnost. V resnici teh znakov praktično ne uporabljam, z občasno izjemo pregleda pri veterinarju.

Kljub njegovi blesteči poslušnosti se moj pes zelo težko obvladuje v prisotnosti vsakdanjih družbenih interakcij. Je nesiguren in nestrpen ter težko obvladuje svoja čustva. Zelo hitro ga prevzame panika ali frustracija, ki lahko preraste v bes. Zunanjemu svetu se le-to kaže kot zaganjanje in lajanje.

Z uporabo šolanja (izvajanja poslušnosti) lahko takšno vedenje sicer ustavimo ali zatremo. Če zunanji dražljaj ni dovolj grozeč in se pes dovolj boji posledice neposlušnosti, bo tudi v stresni situaciji izvajal naučeno vedenje. Navzven se tak pes kaže kot ubogljiv in vzgojen. Znotraj pa je običajno tempirana bomba. Takšni psi dostikrat padejo v kategorijo “kar naenkrat je brez razloga napadel”.

Odkar je moj pes prišel k meni, sva veliko časa posvetila izgradnji medsebojnega zaupanja, samozavesti in sposobnosti uravnavanja čustev v stresnih situacijah. Po nekaj letih dela je opaziti velik napredek, vendar nikoli ne bo sposoben umirjeno hoditi skozi množice ljudi. Nikoli ne bo sposoben umirjenega druženja z neznanimi psi. Ta vlak je bil zamujen mnogo prej, preden se je pridružil naši družini.

Čeprav ima učenje določenih elementov poslušnosti svoje prednosti, moramo psa najprej vzgojiti. Mojemu psu sem najprej morala pokazati, da mi lahko zaupa, da ga razumem in upoštevam. Pokazala sem mu, da se lahko znotraj postavljenih omejitev sam odloča, kakšne interakcije in izkušnje si želi ter katerim bi se raje izognil. Pokazala sem mu, da sem mu vedno na voljo in v oporo, če jo potrebuje.

Pokazala sem mu, da lahko izrazi svoje strahove, jezo, frustracijo, nezadovoljstvo in srečo, veselje ter naklonjenost. Naučil se je, kakšna so pravila obnašanja, sprejel, da imava oba svoje meje, ki jih lahko oba izražava na miren in jasen način. Tako je najino življenje mnogo prijetnejše in predvsem enostavnejše.

Priporočamo tudi: Kako se psi učijo