Model EAGALA za uporabo učenja teamov

(EAL) učenje s pomočjo konj je metoda, temelječa na izkušnji s konji, ki ti omogoča zrcaljenje trenutka in ti tako ponuja metafore za življenje. Pripomore k uvidu težav in iskanju ustreznejših rešitev, ki pomenijo za klienta dolgotrajno/dolgoročno spremembo. Učinkovita je za posameznike in time kot sisteme. Ponuja možnost, da se dotaknemo bistva, in vodi k boljši komunikaciji, bolj zdravim medosebnim odnosom in trdnejšim partnerstvom v življenju. Klientu učinkovito pomaga pri razvijanju/razviti veščino osredotočenja, raziskuje prepričanja in uvaja spremembe/omogoča spreminjanje. Uporaba v timu je učna situacija, ki sistem in posameznika sooči s samozaupanjem, načinom reševanja in težavami pri reševanju problemov, pomaga iskati nove strategije za grajenje tima, za vodenje … Delo poteka izključno na tleh. Klient ne potrebuje nobenega predhodnega izkustva s konji. Zahteva pa dobro usposobljen strokovni tim, sestavljen iz strokovnjaka za konje in strokovnjaka za ljudi, ki delata v sodelovanju s konji po strokovnih in etičnih merilih v klientovo čim večjo korist.

EAGALA (Equine Assisted Growth and Learning Association) je mednarodna neprofitna zveza strokovnjakov, ki se ukvarjajo z učenjem (EAL) in psihoterapijo s pomočjo konjev (EAP). Ustanovljena je bila leta 1999, ko sta Lynn Thomas in Greg Kersten vodila prvo tako formalizirano izobraževanje za strokovnjake, na katerem sta posredovala svoje izkušnje, znanje in prakso. Poslanstvo zveze je izboljševanje mentalnega zdravja/izboljšati mentalno zdravje posameznikov, družin in skupin.

Njen sedež je v Utahu (ZDA), registriranih pa ima približno 3500 terapevtov z licenco, v 38 državah širom po svetu. EAGALA postavlja kriterije za odličnost v osebnostni rasti in psihoterapiji s pomočjo konj. Izvaja redno izobraževanje in treninge za strokovnjake, ki uporabljajo njihov model dela/njihovo metodo, postavlja jim standarde za delo in jim nudi podporo/je v pomoč pri njihovem delu.

ookami_ekologija_srna_plen

Ob omembi plenilca vsi pomislimo na zveri, a v ekologiji imajo rastlinojedi (na sliki srna) enak odnos z rastlinami kot lev z zebro. Odnos plen–plenilec je odnos, v katerem je ena vrsta za drugo hrana.

UČENJE S POMOČJO KONJ (EAL – Equine Assisted Learning) je izkustvena metoda, ki omogoča ljudem čustveno rast, samospoznavanje in učenje – s pomočjo konj. Izvajata jo, vsak na svojem področju, že izoblikovana strokovnjak z licenco iz psihoterapevtske dejavnosti in strokovnjak za konje. Svoje znanje združita v enakovreden/Z združenim znanjem delujeta enakovredno kot tim, pridruži pa se jima še vsaj en konj, in to tak, ki je v odnosu z ljudmi netravmatiziran.

Strokovnjaka skušata s pomočjo konj pri klientih ali pacientih doseči želene spremembe. Ta psihoterapija s pomočjo konja ni niti hipoterapija niti konjarstvo. Fokus je na klientu, takem, kot je v vsakdanjem življenju.

Lynn Thomas je opredelila filozofijo spremembe z dvema preprostima dejstvoma:

  1. Ljudje se spremenimo šele, ko nam je neudobno.
  2. Ljudje (psihološko) rastemo, ko smo k temu izzvani.

Delo s konji ta proces pospeši tako, da klienta sooči s tema dejstvoma na igriv, neogrožajoč način.

Cilj je izzvati/prebuditi prepričanja, vrednote in zaznave o sebi in svetu in jih postaviti v samoogledovanje, preizpraševanje in raziskovanje.

ookami_simbioza_ekologija

Lišaji so klasičen primer simbioze in so konkurenčni samo v ekstremnih življenjskih okoljih. Tukaj poraščajo padlo drevo.

Metoda uporablja bolj ali manj preproste aktivnosti s konji, ki pa vsebujejo številne pomembne metafore in analogije iz klientovega življenja, uporabne za namen samospoznavanja (EAL). Skrbno izbrana izkušnja je podprta z refleksijo, analizo in sintezo. Naloga s konji postavi klienta v okvir njegovih lastnih doživljanj, ravnanj, izkušenj, razumevanj in rešitev. V izkušnjo je vključen fizično, čustveno, intelektualno, socialno in duhovno, doživi uspeh in neuspeh, negotovost in pogum, vznemirjenje, veselje, bližino, povezanost, strah in še marsikaj, saj natančnega uspeha izkušnje ne moremo povsem predvideti.

Bistvo pristopa je učenje iz napak in uspehov, iz naravnih posledic akcije in reakcije. Če se neke akcije v dani situaciji izkažejo kot nedelujoče, išče vsak klient oziroma skupina kot celota svoje lastne odgovore. Pri tem se mobilizirajo pomembne medosebne in osebne notranje vsebine in postanejo ob analizi in sintezi srečanja pomemben vir novih spoznanj o sebi. To globalno in močno osebno izkušanje situacije je avtentičnost te metode, ki gotovo vpliva na prihodnja izkustva in prinaša posamezniku trajno spremembo. Strokovnjaki EAGALAE trdno prepričani, da najde vsak človek na določen izziv zase najustreznejšo rešitev.

Velik del gliv tvori simbiotski odnos z drevesi, s tem pa občutno prispevajo k zdravju in razvoju gozda. Na sliki kostanjevka, ki je v simbiotskem odnosu s smreko.

ZAKAJ RAVNO KONJI

Strokovnjaki za konje nam povedo, da imajo konji močan vpliv na ljudi; na ljudi vplivata že športno ukvarjanje z njimi in skrb zanje. Za uspešen odnos s konji pa so potrebne etika, odgovornost, samozavest, komunikativnost.

Konji so velike in močne živali. Njihova velikost in moč vzbudita pri mnogih ljudeh prirojen strah. Prav zato ker so taki, pa ponujajo priložnost, da mnogi ta strah premagajo in zgradijo samozaupanje. Izpeljana naloga s konji, kljub strahu, ustvarja samozaupanje in je trajna metafora za spopadanje z drugimi strašljivimi in težkimi situacijami v življenju.

Konji so socialne živali, rade so z vrstniki, v čredi imajo jasno definirano vlogo. Dobro poznajo pomen meja, hierarhije, moči in podreditve, povezanosti in avtonomije … Imajo različne osebnosti, vedenje, razpoloženje … Včasih so uporni ali izzivalni, radi se zabavajo, hitro jim postane dolgčas. Ljudje jim vzbudijo zanimanje, pripravljeni so na interakcijo z njimi, dokler … In tako odpirajo možnost za vsemogoče metafore.

Konji zahtevajo aktivnost, pa naj bo pri skrbi zanje ali v terapevtsko-samospoznavni situaciji. Aktivnost je v našem času pomemben izziv, usmerjen v hitro doseganje ugodja in lahkoten življenjski slog kot normo. Konji pa terjajo od klientov/tebe, da se mentalno in telesno resno aktivirajo/š, če želijo/š v dani nalogi doseči uspeh. Del izjemnih metafor, ki pri tem nastanejo in se prenesejo v posameznikovo vsakdanje življenje, so kreativno razmišljanje, reševanje problemov, delo in vodenje, prevzemanje odgovornosti, delo v timu in odnosi s sodelavci, zaupanje, stališča, samozaupanje, komunikacija in tudi neverbalno sporočanje.

Konji imajo izreden samoohranitveni nagon. V odnosu s človekom vodjo se umikajo predmetom in nalogam, ki sprožajo samoohranitveno občutljivost. A to (še) ni stresni odgovor v smislu »boj ali beg«! To vedenje nastopi, preden je konj v resničnem stresu. Z odmikom namreč poskrbi za svojo varnost, preden se izpostavi resnični nevarnosti. Vodenje konja v nalogi zahteva od vsakega človeka – klienta ali strokovnjaka – »poslušanje«, kaj konj sporoča, in tudi ustrezno sporočanje hotenj konju, da dobimo od njega želeni odziv. Ko konj naši zahtevi reče »ne«, uporabi svoj samoohranitveni nagon, ne trmoglavosti ali moči … Pomeni, da nima dovolj zaupanja v nas, da bi nam sledil, ali pa, da smo v svojih pričakovanjih preveč nejasni, da bi razumel, kaj želimo. Delo s konji zahteva od nas razvoj veščin opazovanja in interpretiranja njegovih odzivov. Obenem pa zahteva od nas tudi jasno, nedvoumno povratno sporočilo zanj. To pa je že bistvo komunikacije, povezave in gradnje katerega koli odnosa. Tako je delo s konji pravzaprav njihova pomoč ljudem, da postanejo uspešnejši, bolj samozavestni »vodje« svojega življenja/v svojem življenju. To pa je lastnost, ki jo potrebujemo v mnogih medosebnih odnosih, v katerih naša vloga zahteva od nas prevzemanje odgovornosti in sočutje do soljudi, ne zgolj moč in prevladovanje.

Vrste, ki se prehranjujejo s podobno hrano, za to hrano tekmujejo. Sinice (na sliki so tri vrste sinic) se neposrednemu tekmovanju izognejo, ker so različno velike, ker imajo različno obliko kljuna in ker naseljujejo različna okolja.

KAJ JE NALOGA KONJ V SREČANJU EAL

Strokovni tim omogoči konjem, da so v srečanju pristni in naravni. Zaradi vloge plena v naravi so konji nadvse občutljivi tudi na neverbalno komunikacijo in se hipno odzivajo na sporočila, ki jim jih pošilja klient. Ti odzivi pa služijo klientu in timu kot informacija o obstoječih vzorcih in kot motiv za iskanje novih. Za klienta je osnovno vprašanje »Kako naj se spremenim, da bo konjev odziv drugačen?«.

Naloga konj v EAL je torej, da vnesejo v klientovo življenje spremembe, spoznavanje in učenje o sebi pa vsebuje prav odnos med konjem in klientom. Tim strokovnjakov je samo pospeševalec procesa in skrbi za varno priložnost za izkušnjo in za ozaveščanje lekcije, ki se je odvila dobljene lekcije.

DELO NA TLEH

V EAL teče delo brez izjeme na tleh. Načrtovane aktivnosti ne vsebujejo nobene naloge, pri kateri bi bil klient na konju. S tem pripomoremo k varnosti, hkrati pa se je med razvojem modela izkazalo, da je tako delo tudi veliko bolj terapevtsko.

Konju to namreč omogoča, da ostaja spontan – lahko teče, se umakne ali približa, ignorira, brcne, se hrani, se ukvarja z drugimi konji … Delo na hrbtu pa zahteva zaradi varnosti nadzor nad konjem, to pa konju odvzame naravnost. Pravo terapevtsko moč prinaša torej ravno ta konjev odkriti odziv – šele tako se odrazi vsa moč procesa v odnosih/odnosa med ljudmi in konji.

TIMSKI PRISTOP

To je posebna zahteva tega modela – v timu so v neponovljivo celoto povezani konji, strokovnjak za konje in strokovnjak za mentalno zdravje. Strokovnjak za mentalno zdravje predstavi koterapevtu ‘raziskovalni’ načrt. Med srečanjem je osredotočen na ljudi, njihovo vedenje, pojavljajoče se vzorce, na spremembe, ki nastopajo, izjemne situacije, razlike v interakciji. Skrbi za (predvsem čustveno) varnost vseh udeležencev srečanja, ljudi in konj. Usmerjen je na intervence med ljudmi. Poudarjeno pa je, da EAL ni govorna terapija! Izkušnja iz srečanja se uporabi za kasnejšo širšo analizo v razgovoru in analizi.

V EAL uporablja strokovnjak za ljudi svoje znanje za zbiranje podatkov, analizo odnosov in načrtovanje ciljev. Njegovo delovanje je v smislu pospeševanja/delo je pospeševanje procesov spoznavanja in učenja.

Strokovnjak za konje začrta aktivnosti s konji, in to take, ki omogočajo učenje v smeri izbranega cilja. Za to poišče cilju primerne konje in skrbi za (predvsem fizično) varnost vseh udeležencev srečanja, ljudi in konj. Njegov pogled je osredotočen na konje, opazuje njihove odzive in prevaja njihovo vedenje strokovnjaku za mentalno zdravje.

Tim doseže višjo stopnjo razumevanja situacije s sočasnim sledenjem, integracijo in predelovanjem dogajanja med klientom in konji, pa tudi s pozornostjo na lastni odziv (kontratransfer).

NA REŠITEV ORIENTIRAN MODEL

Temelj tega pristopa je filozofija, da sta neugodje in problem motiva za spremembo in iskanje drugačnih rešitev. Naloge s konji – kakršni so kot svobodna bitja – se (lahko) hitro pokažejo kot izziv našim vsakodnevnim načinom delovanja. Vsakdo ima zase vgrajene pravilne rešitve, pa naj so v ospredju problemi v odnosu s konji ali z ljudmi, nalogami, okolji, stvarmi, koncepti ali prepričanji … Prepoznati mora samo prepreke, ki mu onemogočajo ustreznejše rešitve. Delo s konji tako samo poustvari situacije iz »pravega« življenja – tu, v varnem, zaupnem okolju, imajo ljudje priložnost, da izborijo bitke s preprekami. Ko najdejo rešitev za problem s konji, imajo ključ tudi do bolj celostnih sprememb.

Cilj aktivnosti v EAL ni rešitev zastavljene naloge, bistvo je v iskanju rešitve, v procesu. V procesu namreč teče zaželeni postopek učenja. Zaupamo procesu med klientom in konjem. Večina klientov, vključenih v ta model po vsem svetu, ni bila pred tem nikoli v stiku s konji. To jim daje celo veliko prednost. Zaradi »neokuženosti« s klasičnim konjarstvom (kaj je prav in kaj narobe, kako je po pravilih in kako ni …) so lahko pri reševanju nalog bolj kreativni. Strokovnjaki za konje poročajo tudi o izjemnih rešitvah, ki so jih našli ljudje, nevešči ravnanja s konji. Pri EAL ni znanje o konjih niti namen niti cilj.

Srečanje je oblikovano in usmerjano z opazovanjem dogajanja in postavljanjem refleksivnih vprašanj. Vprašanja, ki jih kreativno postavljata oba strokovnjaka, so vir in umetnost tega pristopa.

UPOŠTEVANJE ETIKE

Etika je ena temeljnih predpostavk EAGALE. Vsi člani terapevtske trojice (oba strokovnjaka in konj) morajo delovati profesionalno in v dobro klientov. Konj ima status člana terapevtskega tima in mu izkažemo spoštovanje s tem, da je prost vseh vezi in pričakovanj, ki jih je sicer deležen v konjarstvu. Lahko je preprosto to, kar je. Svoj temeljni delež v terapiji in učenju prispeva že s tem, da se odziva na svoj pristni način.

Specialist za konje in specialist za mentalno zdravje imata strokovno ozadje in opravljene treninge, ki morajo biti v državi, v kateri delujeta, priznani. Zavezana sta vsem etičnim normam svojega izvornega strokovnega statusa. Pomembna je tudi zaupnost v zvezi z informacijami in dogajanjem v srečanju.