Alergije pri mačkah

Avtor članka: Urška Petek
Deli s prijatelji

Tako kot pri nas se lahko alergije pojavijo tudi pri živalih in mačke niso nobena izjema. Vir alergenov je lahko v hrani, ki jo pojedo, v zraku, v zajedavcih ali v okolici. Alergija pri mačkah je lahko razdeljena na tri skupine, glede na različne vzroke

1.Atopični dermatitis

Zaradi specifičnih okoljskih antigenov oz. alergenov (cvetni prah različnih trav, plevelov in dreves, hišne in skladiščne pršice, plesni …) pride do nastanka atopičnega dermatitisa.

Pogosto se pojavlja sezonsko. Najbolj očiten znak je močan srbež ter pretirano umivanje oz. lizanje dlake ter kože. Pogosto pride do nastanka poškodb na dlaki in koži zaradi intenzivnega umivanja, pojavi se lahko obojestranska simetrična alopecija in izrazite poškodbe kože, ponavljajoča se vnetja ušes, dermatitis, ki se kaže kot majhne, rdeče krastave spremembe po vratu, glavi, na medeničnem predelu in trebuhu, pojavi se lahko tudi eozinofilni granulomski kompleks. Zaradi močnega imunskega odziva nastanejo eozinofilni granulomi, po navadi po gobčku, lahko pa tudi na drugih predelih kože.

Pogosto se zaradi poškodovane kože pojavi piodermija in dermatitis, ki ga povzroča kvasovka malasezija.

Diagnoza se postavi na podlagi anamneze, kliničnih znakov in izključevanju drugih vzrokov, ki bi lahko povzročili podobne težave: alergija na bolhe, alergija na hrano, demodikoza, garjavost, pemfigus … Svetuje se, da se prične z eliminacijsko dieto, poskrbi se za zaščito pred zunanjimi zajedavci, če je potrebno, se zaradi vnetja kože predpiše antibiotična terapija. Poskrbeti moramo za umik alergena, če je to mogoče, ter zmanjšati srbež z uporabo specifičnih zdravil, kot so kortikosteroidi ali ciklosporini – to je simptomatska terapija, ki je nadzoruje srbež, na dolgi rok pa se lahko pokaže precej stranskih učinkov, zato se vedno trudimo najti najnižjo, še učinkovito dozo zdravila. Hkrati se svetuje podpora organizmu v obliki dodajanja esencialnih maščobnih kislin.

2.Alergija na bolhe

V tem primeru težave povzroča boljša slina in zaradi preobčutljivostne reakcije pride do alergijskega vnetja kože. To je najpogosteje opisana alergijska reakcija pri psih in mačkah. Na mestih, kjer pride do ugriza bolhe in s tem stika sline s telesom, se žival močno liže in praska, lahko si grize kožo in s tem poslabša infekcijo.

Lahko se pojavi že po nekaj ugrizih in srbež traja več kot teden dni. S svojim veterinarjem se pogovorite glede sredstva za preprečevanje okužb z notranjimi in zunanjimi zajedavci. Pri okužbi z bolhami pa je treba poskrbeti za temeljito čiščenje prostorov in opreme, saj se 95 % populacije bolh skriva v okolici.

Priporočamo tudi: Spolno vedenje mačk

3.Alergija na hrano

To je tretja najpogostejša alergija pri mačkah, ki se najpogosteje kaže s spremembami na koži, 10-15 % mačk pa lahko ima tudi gastrointestinalne znake, kot sta bruhanje in driska. Najpogostejši znak so težave s kožo, pojavijo se brezdlačna mesta, majhne, s tekočino napolnjene spremembe na koži, ki srbijo. Najprej se pojavijo na področju glave in vratu, z intenzivnim praskanjem pa pride do sekundarnih bakterijskih okužb ter nastanka ran. Spremembe se ne pojavijo čez noč, ampak lahko traja več tednov ali mesecev, zato je zmotno prepričanje, da se alergije na hrano ne morejo pojaviti pri odraslih mačkih, četudi pred kratkim niste menjali hrane.

Ob sumu na alergijo na hrano je treba ugotoviti, katera sestavina hrane povzroča težave. Najpogosteje so to beljakovine ali ogljikovi hidrati. Po raziskavah sodeč je na prvem mestu govedina, sledijo ribe, piščanec, pšenica, koruza in mlečni izdelki, nato sledi jagnjetina. Pri mačkah ne moremo določiti alergenov na hrano s preiskavami krvi, ampak je potrebno uvesti eliminacijsko dieto.

Svetuje se, da se 8–12 tednov žival hrani izključno s hidrolizirano dieto, ki je sestavljena tako, da so beljakovine razbite na tako majhne delce, da ne morejo povzročati alergij. Druga možnost je, da pričnemo mačko hraniti s hrano, kjer sta vira beljakovin in ogljikovih hidratov takšna, da se z njima še nikoli ni srečala, ju ni jedla. V tem času se mora klinično stanje izboljšati, potem pa pričnemo z uvajanjem hrane – mački v dieto dodamo en vir beljakovin, npr. jagnjetino, in vidimo, če se pojavijo težave.

Če se ne pojavijo spremembe v roku enega tedna, lahko uživa jagnjetino še naprej, če pa se pojavijo bolezenski znaki, vemo, da jagnjetina povzroča težave. In tako naprej – sestavine v sodelvoanju z veterinarjem dodajamo eno po eno. V času diete se moramo le-te res strogo držati, saj je dovolj le en košček ”neprave” hrane, da se klinični znaki spet pojavijo in moramo začeti od začetka – traja lahko več tednov, da se alergen izloči iz organizma.

Alergije ne moremo pozdraviti, ampak mačka po postavitvi diagnoze z njo brez večjih težav, ob primerni prehrani seveda, kvalitetno živi.