Jemenski kameleon

Jemenski kameleon spada med plazilce in kot že ime nakazuje, izvira z Arabskega polotoka, v naravi živi v Jemnu ter Savdski Arabiji. Naseljuje različne habitate, od nižinskih priobalnih do hribovitih področij, živijo na grmičevju in drevju. Pri nizkih temperaturah se skrije v skalne razpoke, kjer tudi prenoči.

Mladiči so zelene barve z belimi pikami, odrasli predstavniki pa zeleni oz. zelenomodri z rumenimi, oranžnimi, modrimi oziroma s turkiznimi ali z belimi trakovi oz. s pikami po telesu. Samice so manj izrazitih barv kot samci.

Verjetno vsi poznamo mit, da kameleon spreminja barve tako, da se prilagodi okolici. No, to ni čisto res – barvni vzorec je povezan s tem, kako se počuti, z okoliško temperaturo in s spolnim ciklusom. Svetlejših barv so v toplem okolju in kadar so sproščeni, temnejše barve so ob hladnejših zunanjih temperaturah ter kadar so pod stresom. Samci so svetlejši v sezoni parjenja, za samice pa je značilna temnejša barva v obdobju brejosti.

Verjetno vsi poznamo mit, da kameleon spreminja barve tako, da se prilagodi okolici. No, to ni čisto res – barvni vzorec je povezan s tem, kako se počuti, z okoliško temperaturo in s spolnim ciklusom.

Anatomsko je sestavljen iz glave, na kateri je značilna čelada, ki lahko meri do 8 cm, telesa in repa. Ima koščeno telesno osnovo, ki jo pokrivajo maščobne blazinice in koža. Debelina maščobnih blazinic je pokazatelj hranjenosti. Za jemenskega kameleona so značilne izrazite nazobčane luske na skrajnem hrbtnem in trebušnem delu trupa, ki potekajo od glave proti repu.

Največje so na spodnji strani čeljusti do vratu. Samci so precej večji od samic. Zanimivo pa je tudi, da živijo samci dlje kot samice, v ujetništvu je pričakovana življenjska doba 7–8 let, medtem ko pri samicah 3–4 leta.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Kuščarji

V naravi živijo kameleoni v toplem okolju, zato jim moramo zagotoviti takšne pogoje tudi v ujetništvu. Navadno so nastanjeni v terariju, ki čim bolj posnema njihovo naravno okolje – opremimo ga z rastlinjem, saj zagotavlja višjo vlago, predstavlja pa tudi vir hrane.

Primerne rastline so iz vrst fikusov, potosov in šefler. Kot podlaga se najbolje obnesejo naravni materiali, kot so kokosova šota, lubje in mah. V terariju naj bo tudi dovolj vej in vejic, po katerih bo lahko kameleon plezal ter si poiskal zavetje.

Posebnost kameleona so zelo ”vrtljive” oči.

Kameleoni so dnevno aktivne živali, zato mora biti temperatura v terariju čez dan 28–30C, čez noč pa 20–24 ⁰C. Temperatura vroče točke mora biti 38C. Najboljšo osvetlitev zagotovimo s kombinirano UVA in UVB žarnico, ki pa mora biti nameščena izven terarija, saj s tem preprečimo pojav opeklin. Vendar, pozor – steklo ne prepušča UVB žarkov, ki so za kameleona nujno potrebni, tako da je najbolje, da je na vrhu mreža, ne steklo.

Poleti lahko terarij postavimo tako, da zagotovimo neposredno sončno svetlobo, vendar mora biti v terariju sončen in senčnat del. Za zagotavljanje primerne temperature je najbolje, da to nadzorujemo s termometrom. Ponoči mora biti v prostoru, kjer je nameščen terarij, čista tema.

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

Jemenski kameleoni so vsejede živali. Odrasli se hranijo 2–3-krat na teden, mladiči in breje samice pa vsak dan. Redno dodajamo vitaminsko-mineralne dodatke, vsak dan naj dobivajo kalcij + vitamin D3. Vitamin D3 sicer plazilci proizvajajo sami, kadar so izpostavljeni UVB svetlobi, vendar če niste prepričani, da je raven UVB svetlobe v terariju primerna, je boljše dodajati.

Njihova prehrana temelji na žuželkah in manjši del na zelenjavi. Od žužkov naj bodo v večini črički in kobilice, kot posladek lahko ponudimo zoofoba ter mokarja, ki pa sta za redno prehrano prebogata z maščobami. Od zelenjave lahko ponudimo regrat, trpotec, deteljico, pomaranče, mandarine …

Oskrbo z vodo zagotovimo s pršenjem ali tako, da uredimo slap oziroma avtomatsko pršenje.  V terariju naj bo tudi posoda z vodo, ki jo redno menjavamo.

Urška Petek - Jemenski kameleon - primerna hrana

Večina prehrane temelji na čričkih in kobilicah, mokarji ter zoofobi so le za posladek.

Jemenski kameleon sicer spada med bolj odporne vrste, vendar se moramo pred odločitvijo za nakup kameleona pri odgovornem vzreditelju dobro pozanimati, kakšne pogoje oskrbe zahteva, saj je neprimerna oskrba najpogostejši razlog za težave.

Med pogostejšimi veterinarskimi težavami so težave pri levitvi. Najpogosteje je vzrok za to prenizka vlažnost, slaba hranjenost, pomanjkanje vitaminov in okužbe. Levitev pospešimo oziroma olajšamo z dvigom vlage v terariju in s fizično odstranitvijo zaostalih levkov. Če je vzrok okužba oziroma prisotnost parazitov, obiščemo veterinarja.

Njihova prehrana temelji na žuželkah in manjši del na zelenjavi. Od žužkov naj bodo v večini črički in kobilice, kot posladek lahko ponudimo zoofoba ter mokarja, ki pa sta za redno prehrano prebogata z maščobami. Od zelenjave lahko ponudimo regrat, trpotec, deteljico, pomaranče, mandarine …

Metabolna bolezen kosti se najpogosteje pojavi pri mladih, odraščajočih živalih, ki imajo neprimerno prehrano in napačen oziroma neprimeren vir svetlobe oziroma režim osvetljevanja. Nastane zaradi pomanjkanja kalcija, nepravilnega razmerja med kalcijem in fosforjem ter pomanjkanja vitamina D3. Kalcij je nujno potreben za pravilno rast kosti, delovanje mišic, strjevanje krvi.

Ob pomanjkanju v prehrani se kalcij resorbira iz kosti. Pojavi se mehčanje kosti, ki se kaže kot: mehke kosti spodnje čeljusti, zlom kosti, otekle okončine, ukrivljena hrbtenica, deformirane čeljusti, paraliza okončin, lahko pride tudi do pogina. Po posvetu z veterinarjem je potrebno urediti pogoje, v katerih kameleon živi, v hudih primerih pa je potrebna terapija z dodajanjem kalcija in obsevanje z UV svetlobo.

Urška Petek - Jemenski kameleon - živa hrana ne sme biti več kot 1/3 glave

Pri hranjenju z živo hrano moramo biti pozorni, da žuželke niso večje kot ena tretjina kameleonove glave.

Plazilci so pogosto vir okužb z bakterijo Salmonello, saj je ta bakterija normalen del črevesne flore. Pri zdravih živalih ne povzroča težav, lahko pa prizadene imunsko oslabljene živali, prav tako je lahko vir okužbe za ljudi.

Zato je potrebna skrb za higieno rok vedno po rokovanju s kameleonom, prav tako skrbimo za dezinfekcijo opreme in primerno odstranjevanje iztrebkov. Odsvetuje se zadrževanje plazilcev v kuhinji, jedilnici in družba plazilca med hranjenjem ter pitjem.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Bradata agama

NAZAJ NA VSTOPNO STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “MALI SESALCI”

Avtor: Urška Petek, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

O mačji igri
Kaj početi s triletnikom?

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.