Leopardji gekon

Leopardji gekon je majhen kuščar, ki izvira iz Afganistana, Pakistana, severnozahodne Indije in Irana. V naravi se ga najde v puščavskem okolju, raje kot peščena tla pa imajo skalnato površino. So pomembni del prehranske verige, saj so striktni insektivori (prehranjujejo se z žuželkami) in s tem uravnavajo populacije čričkov, hroščev, pajkov, škorpijonov.

So majhni, tehtajo med 50 in 80 gramov, v dolžino merijo 20 cm (samice) ter 28 cm (samci). So različno obarvani, v naravi posnemajo tla, na katerih živijo. V naravi so v večini sivo rumene barve s temnejšimi pikami, vzorec le-teh je nepravilen. Po teh pikah je tudi dobil ime, saj spominja na leopardji vzorec.  V ujetništvu so rejci vzredili gekone zelo različnih barv, od svetlo rumene, oranžne do rožnate. Glava je trikotna, v ustih imajo okoli 100 zob, ki ves čas rastejo.

Sluhovode ob straneh glave prekriva timpanična membrana. Koža na hrbtnem delu je hrapava, ima manjše izbokline, trebuh pa je gladek. Ima impozanten rep, ki zajema kar ⅓ dolžine in ¼ gekonove teže. Po repu pa lahko sklepamo tudi o stanju prehranjenosti gekona – če je gekon v dobrem stanju, je rep izrazito odebeljen in kolobarjast. Če se počutijo ogrožene v bližini plenilcev, lahko rep odvržejo in na ta način pobegnejo.

Urška Petek - Leopardji gekon - ime je dobil po svojih temnejših pegah

Leopardji gekon je dobil svoje ime po temnejših pegah.

Avtotomija, sposobnost, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, v gekonovem primeru je to rep, je mogoča zaradi posebne anatomije. V repnih vretencih imajo posebne hrustančne ploščice, okrog katerih so nanizane mišice in v primeru hudega stresa se mišice skrčijo, kar razpolovi vretence ter del repa odpade.

Rep se obnovi v nekaj mesecih, od treh do štirih, vendar je pogosto krajši, bolj gladek in temnejši kot  prvoten. Levijo se vsakih nekaj mesecev, levek po levitvi pojedo.

Strokovnjaki imajo za to dve razlagi – po prvi teoriji pojedo levek zato, ker vsebuje kar nekaj hranljivih snovi, po drugi pa zato, da prikrije dokaze o svoji prisotnosti na nekem področju, da se izogne plenilcem.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Bradata agama

Terarij za enega gekona mora biti velikosti vsaj 60 x 40 x 40 cm, mi priporočamo čim večjega. Kot podlaga se najbolje obnese šota, lahko tudi pesek, v primeru bolezni ali karantene pa priporočamo papirnate brisače. Pazljivi moramo biti pri podlagi v terariju, kjer imamo mladiča – v tem primeru podlaga ne sme biti peščena, saj lahko ob hranjenju zaužijejo tudi pesek, kar lahko povzroči zaporo črevesja. Za mladičke svetujemo kot podlogo papirnate brisače.

V terariju naj bodo raznoliki dodatki, kot so rastline, kamni, korenine, mah – gekonu služijo kot skrivališča in plezališča. Enkrat dnevno je potrebno odstraniti iztrebke, na 14 dni pa zamenjati podlago in očistiti terarij v celoti. V terariju morata biti posoda z vodo, ki jo dnevno menjamo in čistimo, ter posoda za hrano

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

Gekoni so mesojedi. V večini naj dobivajo čričke, ščurke in kobilice, kot posladek lahko ponudimo mokarja, voščeno veščo ter mišjega goliča. Odrasle hranimo 3-krat na teden, mladiče pa vsak dan. Vse žuželke pred hranjenjem posujemo z vitaminsko mineralno mešanico – pri hranjenju mladičev to storimo pri vsakem obroku, pri odraslih pa pri vsakem drugem obroku.  

Dobro je, da se gekonu omogoči namakanje v nizki posodi s toplo vodo za od 10 do 15 minut – s tem se izboljša hidracija živali, prav tako se olajša levitev.

V enem terariju lahko živi samo en samec, ki lahko ima za družbo več samic, vendar se v tem primeru lahko pričakuje naraščaj.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Kuščarji

Gekoni so nočno aktivne živali, zato mora biti temperatura v terariju čez dan 22–28C, čez noč pa 20–24 ⁰C. Temperatura vroče točke mora biti 35C.  Ker so najbolj aktivni ponoči, ne potrebujejo veliko UV svetlobe, v naravi so tej svetlobi izpostavljeni ob sončnem vzhodu in zahodu. V ujetništvu jim to zagotovimo s kombinirano UVA in UVB lučko, s tem se zmanjša možnost pojava metabolne bolezni kosti.

V poletnem času naj imajo gekoni na voljo osvetlitev 14 ur na dan, v zimskem času pa 12 ur. Potrebujejo tudi grelno luč oz. grelno podlogo, s katero zagotovimo primerno temperaturo. Priporočamo uporabo termostata, ki regulira čas osvetlitve ter minimalno in maksimalno temperaturo. Ker so puščavske živali, ne potrebujejo veliko vlage v svojem okolju. Primerna vlažnost zanje je med 30 in 40%, če pade pod  20%, imajo lahko težave z levitvijo.

Leopardji gekon sicer spada med manj zahtevne vrste plazilcev kot eksotičnih hišnih ljubljenčkov, so zanimivi in živahni. Pred odločitvijo za nakup gekona se moramo pri odgovornem vzreditelju dobro pozanimati, kakšne pogoje oskrbe zahteva, saj je neprimerna oskrba najpogostejši razlog za težave.

Med pogostejšimi veterinarskimi težavami so težave pri levitvi. Najpogosteje je vzrok za to prenizka vlažnost, slaba hranjenost, pomanjkanje vitaminov ter okužbe. Levitev pospešimo oz. olajšamo z dvigom vlage v terariju in s fizično odstranitvijo zaostalih levkov. Če je vzrok okužba oz. prisotnost parazitov, obiščemo veterinarja.

Metabolna bolezen kosti se najpogosteje pojavi pri mladih, odraščajočih živalih, ki imajo neprimerno prehrano in napačen oz. neprimeren vir svetlobe oz. režim osvetljevanja. Nastane zaradi pomanjkanja kalcija, nepravilnega razmerja med kalcijem in fosforjem in pomanjkanja vitamina D3. Kalcij je nujno potreben za pravilno rast kosti, delovanje mišic, strjevanje krvi. Ob pomanjkanju v prehrani se kalcij resorbira iz kosti. Pojavijo se težave s hrbtenico in kostmi okončin.

Urška Petek - Leopardji gekon - obisk pri veterianrju

Obisk pri veterinarju. FOTO: Šolska veterinarska ambulanta

Plazilci so pogosto vir okužb z bakterijo Salmonello, saj je ta bakterija normalen del črevesne flore. Pri zdravih živalih ne povzroča težav, lahko pa prizadane imunsko oslabljene živali, prav tako je lahko vir okužbe za ljudi. Zato je potrebna skrb za higieno rok vedno po rokovanju s kameleonom, prav tako skrbimo za dezinfekcijo opreme ter primernim odstranjevanjem iztrebkov. Odsvetuje se zadrževanje plazilcev v kuhinji, jedilnici in družba plazilca med hranjenjem in pitjem.

Pogosto se pri gekonih pojavi gastroenteritis, zaradi okužbe z bakterijami ali s paraziti. Ob pojavu driske ali zmanjšanja debeline repa (kaže na slabši izkoristek hrane in hujšanje) svetujemo obisk pri veterinarju.

Če opazite nosni izcedek ali nastanjanje mehurčkov na nosnicah, je lahko to znak respiratornih težav, ki lahko, če niso zdravljenje, napredujejo tudi v pljučnico, zato svetujemo obisk pri veterinarju.

Pred odločitvijo za to, da sprejmemo gekona v svoje življenje, se moramo zavedati, da lahko gekoni dosežejo do 20 let starosti in toliko časa jim bomo morali nuditi vse, kar potrebujejo za kvalitetno življenje.

NAZAJ NA VSTOPNO STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “MALI SESALCI IN EKSOTIČNE ŽIVALI”

Avtor: Urška Petek, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Primeri dobre prakse uvajanja konj v čredo – 2. del
Zimsko spanje

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.