Kategorije: Divje živali, Ekologija živali in rastlin, Naravovarstvo, URŠKA PETEK, ZA ŽIVALSKE SOPOTNIKEObjavljeno: 30. aprila, 20228,4 min read

Mejice

Za Slovenijo je značilna izredno pestra in razmeroma dobro ohranjena narava. Na majhni površini je velika biotska raznovrstnost, ki je v zadnjih letih vse bolj ogrožena zaradi intenzivnega kmetijstva, širjenja uranih naselij, gradnje prometne infrastrukture, netrajnostne rabe ekosistemov, nezakonitega lova inseveda podnebnih sprememb. Zato bi moralo biti v interesu vseh nas, da ohranimo naravo in biotsko pestrost.

Mejice so grmovne meje med posameznimi parcelami na kmetijskih površinah. Nastale so zaradi krčenja gozda, ki so ga ljudje v preteklosti spreminjali v pašnike, travnike ali njive.

Nekatere mejice so zrastle spontano, saj so iz semen, ki jih je prinesel veter ali razširile živali, zrastla drevesa in grmi. Druge je zasadil človek sam, ko se je začel zavedati njihove pomembne vloge v ekosistemu. Mejice so zatočišče številnim živalskim vrstam, ki v njih prebivajo, gnezdijo, počivajo ali le najdejo hrano.

Mejice so grmovne meje med posameznimi parcelami na kmetijskih površinah. Nastale so zaradi krčenja gozda, ki so ga ljudje v preteklosti spreminjali v pašnike, travnike ali njive. 

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Ritmi in cikli v naravi

Urška Petek - Mejice - Na Barju

Na Barju najdemo ogromno mejic, foto Urška Petek.

Čeprav na prvi pogled izgledajo le kot pas nezanimivega grmovja in nekaj dreves, so pomembna sestavina naše krajine. Lahko so zelo različne, kakor so različna tudi njihova poimenovanja: omejki, žive meje, zgraje, seče …

Po rastlinski sestavi so podobne gozdnemu robu, vendar so še bolj raznoliko sestavljene – v njih najdemo robide, šipek, črni trn, lesko, črni bezeg, trdolesko, rdeči dren, glog, hrast, javor, jesen … Pestrejša, kot je njihova sestava, več živalskih vrst v njih najde svoj življenjski prostor.

Urška Petek - Mejice - Varujejo živali in so protiveterna zaščita

Mejica nudi zaščito pred vetrom, kar lahko enostavno preizkusimo s sprehodom v vetrovnem dnevu. Foto Vesna Kithhiya

V mejicah prebivajo žuželke, manjši sesalci (rovke, ježi, krti, polhi, netopirji), nekatere ptice (fazani, poljske jerebice, rjavi srakoper, kos, taščica, grlice, ujede) tu prezimujejo, gnezdijo in se prehranjujejo. Večjim sesalcem (zajcem, lisicam, srnam …) nudijo skrivališče ali počivališče. Mejice ob vodotokih ribam in potočnim rakom omogočajo bolj senčno okolje, kar pomeni manj segreto vodo in s tem večjo vsebnost kisika v njej.

Pomembno vlogo igrajo tudi pri pticah selivkah, saj jim na dolgi poti v toplejše kraje omogočajo varno mesto za počitek. Mejice so tudi pomemben koridor za plazilce, zeleno rego, krastačo, hribskega urha, slepca, zelenca, saj povezujejo vodne in kopenske dele njihovega vse bolj izginjajočega življenjskega okolja. Na območjih intenzivnega obdelovanja kmetijskih površin so plazilci prava redkost.

KNJIGARNA

Najpogostejši vzrok, da se kmet odloči, da mejico odstrani, je želja po večjem pridelku in lažjem obdelovanju sosednje površine. Vendar mejica ni pomembna samo za vse živalske vrste, ki so prebivale v njej, temveč tudi za kmeta in okoliške prebivalce. Gosto sestavljene mejice so zaščita pred vodno in vetrno erozijo in s tem preprečujejo izgubo rodovitne prsti. Z umirjanjem vetra skrbijo za manjše izhlapevanje vode iz zemlje in po drugi strani zmanjšujejo pojav poplav v deževnem obdobju, saj črpajo odvečno vodo s tal.

Mejice ob rekah preprečujejo spiranje gnojil in pesticidov v podzemne in površinske vode in s tem ohranjajo kakovost voda. In ne nazadnje v mejicah živijo mnoge živali, ki se prehranjujejo s t. i. škodljivci – z živalmi, ki jedo oz. uničujejo kmetijske posevke. Po raziskavah je pridelek na površinah brez mejic manjši za 8 % v primerjavi s tistimi površinami, ki jih ”varujejo” mejice.

Urška Petek - Mejice - Veliko koristi

Mejica med njivo in pašnikom. Izgleda dolgočasna, vendar je zelo pomembna za mnogo živalskih vrst. Foto Vesna Kitthiya

Zaradi živali, ki prebivajo v mejicah, je pomembno, da se vzdržujejo ob pravem času, to je zunaj aktivnega obdobja živali in zunaj vegetacijskega obdobja rastlin. Urejanje mejic opredeljuje Zakon o divjadi in lovstvu, ki pravi, da se lahko urejajo med 1. avgustom in 1. marcem, na zavarovanih območjih so uveljavljene še dodatne omejitve.

Obrezovanje in redčenje je najbolje opraviti v zimskih mesecih, naenkrat se lahko poseka le manjši del mejice, največ 30 % celotne mejice. Svetuje se, da je mejica široka cca. 6 metrov in visoka vsaj 2 metra. Več kot je slojev (zeliščni, grmovni in drevesni), večja bo pestrost prebivajočih živali.

Ko boste naslednjič šli na sprehod v okolici vašega doma, se sprehodite do mejice in opazujte, kako je sestavljena. Morda opazite tudi kakšnega njenega prebivalca. Mejice izginjajo iz našega okolja, zato upamo, da bomo še pravi čas spoznali njihov pomen. Vredno jih je čuvati!

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Požari

DOMAČA STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “DIVJE ŽIVALI”

Avtor: Urška Petek, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Kako zahajati - podstavek ali brez?
Kako se psi učijo

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.