Objavljeno: 13. julija, 20217.5 min read

Gnezdenje ptic

Pomlad je čas, ko narava poka po šivih in ko se ptički ženijo. Gozdovi se iz skoraj čistega mrtvila spremenijo v intenzivno zelenilo, ki je polno ptičjega čivkanja. Strokovno bi rekli, da v tem času ptice gnezdijo. Gnezdenje je aktivnost, s pomočjo katere ptice vzredijo naslednjo generacijo in ki je pri nas izrazito sezonska. Vključuje vse od svatovanja in izbire partnerja do leženja in gretja (inkubacije) jajc, hranjenja mladičev in skrbi zanje, ko zapustijo gnezdo.

V območjih z majhnim temperaturnim nihanjem in dovolj padavin ptice gnezdijo vse leto, vendar poznajo sezone tudi mnoge vrste v tropskem deževnem gozdu, a so sezone očitnejše v bolj suhih območjih s sušnimi in deževnimi obdobji.

V savanah gnezdi del ptic v deževnem, del pav sušnem obdobju. V zmernem pasu je sezonskost še bolj očitna in večina ptic gnezdi v toplem delu leta. Najbolj očitno sezono pa imajo ptice, ki gnezdijo v visokogorju ali pa v tundri daleč na severu, kar je posledica zelo kratkega obdobja s primernimi razmerami.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Pomlad

Pri nas začnejo ptice gnezditi spomladi. Krivokljun, ki se prehranjuje predvsem s semeni smreke, ki zorijo pozimi, pa v letih dobrega smrekovega obroda uskladi gnezdenje z viškom dostopnosti semen in lahko začne gnezditi že decembra. Ko zgodnje spomladanske ptice šele začenjajo z gnezdenjem, krivokljun že končuje. In čeprav preostale vrste gnezdijo spomladi, je razpon začetka gnezdenja zelo širok. Naša največja orla, belorepec in planinski orel, začneta še pozimi, včasih že januarja, zadnje gnezdilke pa priletijo k nam iz Afrike šele sredi maja. Poleg tega potrebujejo večje ptice za to več časa, zato začnejo prej, na primer orli, čaplje, kure in velike sove.

Gnezdenje pri vrstah, ki se prehranjujejo predvsem z odraslimi žuželkam, pa se začne kasneje, saj so žuželke pogosto aktivne šele od konca aprila naprej. Kdaj točno se začne gnezdenje, je pri posamezni vrsti odvisno od razmer v okolju in od količine hrane, ki je na voljo. Na začetek gnezdenja zgodnje spomladanskih vrst pa vpliva tudi sprememba dolžine dneva – ko je dan dovolj dolg, so te vrste fiziološko pripravljene na gnezdenje, a gnezditi začnejo šele, ko so primerne razmere, te pa so povezane s temperaturo okolja, ki vpliva na dostopnost hrane. Gozdne sove začnejo gnezditi, ko sneg skopni in je na voljo dovolj plena, kot so miši in voluharice, sinice pa, ko je dovolj toplo, da se začne razvoj določenih vrst gosenic. Za veliko večino manjših ptic pri nas so ključnega pomena nevretenčarji. Četudi so odrasle ptice semenojede, kot na primer ščinkavci, hranijo mladiče z nevretenčarji. Enako velja za gozdne in poljske kure ter race, in zato je uporaba insekticidov v okolju tako problematična.

Dejan Bordjan: Mladiči labodov.

Čeprav so mladiči labodov (rjavskaste ptice) že popolnoma operjeni, so pozimi še vedno pod vodstvom staršev (bele ptice).

Vrste se razlikujejo tudi po dolžini in številu gnezdenj. Pri veliki sinici se mladiči osamosvojijo po dveh mesecih starševske skrbi, labodi pa mladiče speljejo, kar pomeni, da so sposobni leteti, po skoraj pol leta in še potem ostanejo ti s starši do začetka pomladi.

Zato pa lahko sinice gnezdijo dvakrat na sezono, nekatere druge vrste celo tri- ali štirikrat, labodi pa samo enkrat. Tudi vrste, ki vzgojijo v sezoni samo en zarod, pa lahko gnezdijo še drugič, če jim zaradi plenilcev ali vremena prvi poskus propade.

Dejan Bordjan: Mali deževnik.

Gnezdo nekaterih vrst je zgolj jamica v tleh. V gnezdu malega deževnika se ravno izlegajo mladiči, ki pa so že popolnoma prekriti s puhom. Gnezdo zapustijo že dan po izvalitvi in se sami hranijo. Starši jih varujejo pred plenilci in jim nudijo toploto.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Opraševalci

Med posameznimi vrstami se zelo razlikujejo tudi strategije gnezdenja, zato je težko najti skupne točke čisto vseh. Bom pa poskusil orisati širino razpona teh strategij in s tem kompleksnost narave. Pri večini vrst poskuša samec pridobiti samico, pri nekaterih vrstah pa sta vlogi zamenjani in se samice borijo za samce. Vloga samca je lahko omejena zgolj na oploditev, na primer pri kurah, ali pa ostane par skupaj za vse življenje, kot pri labodih. Partnerja sta si lahko zvesta celo življenje, eno sezono ali pa samo za en poskus in zamenjata partnerja že za drugi poskus v isti sezoni. Samci se lahko parijo z več samicami, samice pa z več samci. Ptice gnezdijo na tleh ali v njih, v grmovju, na drevesih, po stavbah ali v skalnih stenah, lahko v odprtem gnezdu ali v zavetju dupla oz. rova, ki ga iztešejo/izkopljejo same, na primer detli in vodomci, ali pa uporabijo obstoječega.

Gnezda so lahko stalna ali pa za vsak poskus drugo. Rekordna so gnezda nekaterih orlov, ki so v uporabi že več sto let (seveda ne za uporabo iste ptice) in so lahko težka več kot tono in visoka več metrov – taka gnezda ptice iz leta v leto dograjujejo. Po drugi strani pa je gnezdo lahko tudi preprosta, komaj opazna jamica v tleh. Sokoli in sove sploh ne delajo gnezd, pač pa uporabljajo skalne police ali gnezda drugih vrst, ki jih lahko samo obložijo s puhom. Primerne sklane police, kot so nekatere na našem Kraškem robu, so lahko v uporabi že več generacij.

Dejan Bordjan: Gnezdenje v duplih.

Mnoge vrste ptic gnezdijo v duplih, tako kot par črnoglavih muharjev na sliki (črno-bel samec in rjavkasta samica).

Samice, na primer sove, lahko začnejo greti (inkubirati) jajca že po prvem izvaljenem jajcu, po določenem številu jajc, na primer sinice, ali po končnem številu izleženih jajc, na primer pobrežniki. Tako se lahko izvalijo vsi mladiči hkrati ali z dnevnim zamikom.

Ko mladiči pokukajo iz jajca, so lahko goli in slepi ali pa operjeni s puhom in že sami iščejo hrano. Kolikor je vrst ptic, toliko je tudi različnih strategij razmnoževanja; pomislite ob tem na kukavico. Vse to je del biotske pestrosti, ki omogoča sobivanje velikemu številu vrst.

Dejan Bordjan: Gnezdo taščice.

Taščica gnezdi v odprtem gnezdu, pogosto v zavetju kakšne jamice. Mladiči so ob izvalitvi goli.

HOME
ŽIVALSKI SOPOTNIKI
DIVJE ŽIVALI

Avtor: Dejan Bordjan, doktor biologije

O MENI
Prednosti in slabosti režima »barefoot« – 2. del
Katja Porenta: Obrazna mimika bolečine.Prepoznavanje bolečine pri konjih