Objavljeno: 20. novembra, 20217.8 min read

Jesenski premiki v živalskem svetu

Premiki so v okolju zelo pogost pojav, ki omogočajo razširjanje in preživetje zelo velikemu številu organizmov, med njimi je najbolj znana selitev. V naravi selitev pomeni usmerjeno in ponovljivo premikanje organizmov. Čeprav nam ob omembi selitve na misel padejo ptice, se selijo tudi ribe po rekah in oceanih proti vsakoletnim drstiščem ter veliki rastlinojedi po traviščih celotnega sveta. Najbolj znane so selitve gnujev v Serengetiju in karibujev po Aljaski. Po številu osebkov in vrst, ki se selijo, pa so ptice vsekakor zmagovalci.

Vsako leto se po opravljeni gnezditvi mnogo vrst pripravi na premik proti prezimovališčem. Med pticami izstopajo vrste, ki se selijo na dolge razdalje, npr.: kmečke lastovke, ki lahko premagajo razdaljo skoraj 10.000 km iz Severne Evrope vse do Južne Afrike. Velika večina dolgoprogašev se iz Evrope seli v Afriko, nekaj pa v Indijo.

V posebno skupino sodijo morske ptice, ki se z obal Evrope odselijo proti južnim oceanom. Med njimi za rekorderko velja polarna čigra, ki lahko med dvema gnezdenjema preleti več kot 90.000 km.

Polarna čigra je rekorder v razdalji, ki jo vsako leto preleti na poti med gnezdišči na Arktiki in prezimovališčih na južnih oceanih, saj lahko premaga več kot 90.000 km.

Kratka ali dolga selitev?

Vrste, ki se selijo na krajše razdalje, v Evropi večinoma v Sredozemlje in Zahodno Evropo, so glede razdalj manj osupljive, a to pogosto nadomestijo z masovnostjo selitve.

Najbolj opazne vrste v tej skupini so škorci, golobi grivarji in žerjavi, ki se združujejo v ogromne jate, ki lahko pri škorcih štejejo več kot 100.000 osebkov.

Škorci se v jeseni združujejo v ogromne jate, ki so lahko prava paša za oči.

Opisati selitev pri posamezni vrsti je lahko velik izziv, saj se znotraj posameznih vrst pojavljajo zelo različne strategije. Vsem znana bela štorklja se je tradicionalno selila v podsaharsko Afriko in se smatra za selivko na dolge razdalje, danes pa se velik del populacije seli v Španijo ali Tunizijo, vedno pogosteje pa posamezni osebki ostanejo kar v bližini gnezdišč, tudi pri nas.

Štorklje iz istega gnezda se lahko selijo v različne smeri, kot npr.: par v Nemčiji, ki so ga opremili z oddajnikom. Samec se je podal na lagodno selitev proti Španiji, medtem ko je samica preletela pot vse do juga Afrike. Spomladi pa sta bila skoraj hkrati nazaj na istem gnezdu. Štorklje smo z oddajniki opremili tudi v Sloveniji in njihovo pot lahko spremljate na tej povezavi (https://www.ptice.si/srecko-in-bela/).

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Ritmi in cikli v naravi

Kdaj se selitev začne, kdaj konča?

Različne ptice se selijo čez Slovenijo proti prezimovališčem ob zelo različnem času in celokupno jesenska selitev ptic poteka od konca julija, ko nas pričnejo zapuščati prve močvirske trstnice, vse do začetka februarja, ko se premikajo še zadnji žerjavi, beločele gosi ter pepelasti lunji.

V novembru je višek selitve žerjavov čez Slovenijo, a posamezne jate se lahko selijo proti prezimovališčem še v začetku februarja.

Opaznost selitve

Kljub ogromnemu številu ptic, ki se selijo, pa je selitev pri večini vrst dokaj neopazna. Mnogo se jih seli ponoči in pri teh vrstah lahko selitev zaznamo samo po tem, da se pojavijo na območjih, kjer sicer ne gnezdijo. Veliko vrst se seli zelo visoko. Takšne so na primer lastovke. Ponoči se zberejo na skupinskih prenočiščih, zjutraj pa se dvignejo v zrak in »izginejo«.

Z malo pozornosti je selitev lastovk najlažje opazovati v gorah, ko jatice švigajo čez grebene in prelaze. Kljub temu da se večina vrst seli bolj skrivnostno, pa so posamezne vrste in posamezna območja, kjer je selitev zelo opazna.

Mestne lastovke se v jeseni pogosto zbirajo na skalnih stenah v gorah, kjer jih je tudi najlažje opazovati na selitvi, ko manjše in večje jate preletavajo grebene ter prelaze.

Pticam sposobnost leta omogoča, da lahko letijo kjer koli, a se zaradi določenih omejitev prostora lahko na določenih območjih zbere nepredstavljivo število ptic, predvsem vrst, ki za let potrebujejo termične vetrove (vetrovi, ki nastanejo zaradi segrevanja tal), npr.: ujede in štorklje. V Evropi so najbolj znane zgostitve ptic na morskih ožinah Gibraltar in Bospor. Izjemno je območje pri mestu Batumi v Gruziji med Kavkazom in Črnim morjem, kjer vsako leto naštejejo več kot milijon ujed.

V najboljših dnevih je selitev resnično izjemna (https://www.youtube.com/watch?v=CrSxhxE_Ra0). Pri nas takšnih ožin nimamo, a se ptice koncertirajo tudi čez gorske prelaze. Na zahodni strani Alp se čez enega izmed takih prelazov vsako leto seli več sto tisoč ptic. Pri nas smo večjo zgostitev selitve zaznali čez prelaz Suha nad Jesenicami. Koliko ptic se seli tam čez v enem letu ne vemo, a smo jih v samo enem dnevu našteli več kot 10.000.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Ekologija živali in medvrstni odnosi v naravi

Se selijo samo ptice?

Ob pticah se po zraku selijo tudi druge vrste organizmov. Na primer netopirjev se seli več vrst, a je zaradi nočne aktivnosti selitev mnogo manj poznana. Zame je najbolj osupljiva selitev žuželk. Svetovno znana je selitev monarhov po Severni Ameriki, a so med selivci tudi naše vrste. Admirali se iz Srednje in Severne Evrope premaknejo proti Sredozemlju ter premagajo več sto kilometrov, osatniki pa sploh ne prezimujejo v Evropi in morajo na svoji poti premagati še Sredozemsko morje.

Podobne razdalje opravijo še nekatere vrste kačjih pastirjev in muh trepetavk. Zaradi velikosti je selitev žuželk težje zaznati, a je lahko še kako osupljiva. Konec septembra smo v Karavankah opazovali »reko« muh, ki se je več dni valila proti jugu in to proti vetru. Med njimi pa so švigali metulji. Slednjih smo v enem dnevu našteli več kot 500.

Admirali se septembra in oktobra masovno selijo iz Srednje ter Severne Evrope proti Sredozemlju. Zaradi boljše pomoči vetra pogosto letijo na višjih nadmorskih višinah in so zato najbolj opazni na gorskih prelazih. Potovalna hitrost teh krhkih živali je 14 km/h.

Selitev v težavah

Selitev je eden najbolj ogroženih pojavov v svetu živali. Ocenjujejo, da se med Evropo in Afriko seli vsaj 1,5 milijarde manj ptic kot pred dobrim stoletjem. Ptice, ki se selijo na dolge proge, pa so med najbolj ogroženimi v Evropi.

Čeprav živita v podobnem okolju in se prehranjujeta s podobno hrano, imata grivar ter divja grlica zelo različen naravovarstveni status. Prvemu se populacija močno krepi, drugemu pa močno upada. Ključna razlika je ravno v dolžini selitve.

HOME
ŽIVALSKI SOPOTNIKI
DIVJE ŽIVALI

Avtor: Dejan Bordjan, doktor biologije

O MENI
Bolezni kopit in kako jih preprečiti
Kako prepoznati artritis pri mačkah in jim prilagoditi okolje