Kategorije: EVA TASIČ, Gibalni aparat, Konji, Oskrba konj, Prehrana, Terapije za konje, Zdravje konjObjavljeno: 17. avgusta, 202111 min read

Artritis pri konjih 1. del – kako dobro ga poznamo?

Marsikomu se ob besedi artritis kar malo ustavi srce, sploh, če je beseda izrečena med diagnostiko šepanja lastnega konja. Kako dobro v resnici poznamo artritis? Marsikdo ob tej besedi verjetno pomisli na bolečine, konec jahalne kariere in draga zdravljenja, kar ni nujno res. V tem članku bom razložila, kaj je artritis, kako in zakaj pride do njega ter kakšne so možnosti diagnostike tega obolenja.

Je obolenje, ki je po nekaterih študijah diagnosticirano pri kar 54 % šepanjih mlajših in starejših konj.

Kaj je osteoartritis? …

Poglejmo najprej, kaj beseda artritis sploh pomeni. V medicinskem in veterinarskem žargonu besede, ki se končajo s končnico -itis pomenijo vnetje. Artritis torej pomeni vnetje sklepa ali sklepov. Poznamo različne vrste vnetij, pri ljudeh je pogosto omenjeni revmatoidni artritis, pri konjih je eden izmed bolj strašljivih artritisov septični artritis, kjer pride do vnetja sklepa/ov zaradi vstopa mikroorganizma vanj. Najpogostejša raba besede artritis pri konjih je v besedi osteoartritis. Včasih je veljalo prepričanje, da osteoartritis opisuje obrabo sklepov – natančneje obrabo sklepnega hrustanca, danes pa vemo, da gre za veliko bolj kompleksno degenerativno obolenje sklepov.

Gre za bolezenski proces sinovialnih sklepov (to so najpogostejši sklepi pri konjih, ki omogočajo največjo gibljivost, sestavljeni so iz (vsaj) dveh kosti, sklepne ovojnice in prostora med sklepi, ki je napolnjen s sinovialno tekočino) in ki ga sestavljajo obraba/degeneracija hrustanca, sprememba kostnine pod hrustancem, nastanek kostnih izrastkov, zadebelitev sklepne ovojnice, sprememba sestave sklepne tekočine itd. Je obolenje, ki je po nekaterih študijah diagnosticirano pri kar 54 % šepanjih mlajših in starejših konj.

Eva Tasič - atritis pri konjih - sinovialni sklep

Sinovialni sklep.

Poznamo več vrst klasifikacije osteoartritisa, za nas je pomembna predvsem sledeča:

  • Tip 1: primarni osteoartritis, najpogosteje diagnosticiran na zapestnih, biceljnih, skočnih in zgornjih medprstničnih sklepih (po angleško pastern joint),
  • Tip 2: sekundarni osteoartritis, nastane v povezavi z drugimi obolenji, kot so zlomi kosti, ki segajo v sklep, sklepni okruški ali septični artritis.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Osteoartritis, 2. del – možnosti terapij

OSTEOARTRITIS

Če pogledamo klasifikacijo, vidimo, da gre v osnovi za dva različna vzroka nastanka. Tip 2, torej sekundarni osteoartritis, nastane kot posledica drugega obolenja, pri tipu 1 gre za primarno obolenje. Nastanek sprememb je pri tipu 2 zelo jasen, kaj pa povzroči nastanek primarnega osteoartritisa? Največjo krivdo se za to pripisuje travmi. Lahko gre za enkratno, večjo, pogosteje pa za manjše, ponavljajoče se travme, ki so pri starejših konjih posledica dolgotrajne obremenitve zaradi treningov in tekem, pri mladih konjih je nastanek najpogosteje povezan z nepravilno telesno zgradbo.

Lahko gre za enkratno, večjo, pogosteje za manjše, ponavljajoče se travme, ki so pri starejših konjih posledica dolgotrajne obremenitve zaradi treningov in tekem, pri mladih konjih je nastanek najpogosteje povezan z nepravilno telesno zgradbo.

Eva Tasič - artritis pri konjih - ponavljajoče obremenitve so eden izmed glavnih vzrokov obolenj sklepov
Dolgotrajne in ponavljajoče se pretirane obremenitve, ki so posledice treningov in tekmovanj, dolgoročno vodijo v spremembe v sklepih.

Sklepi so zgrajeni tako, da absorbirajo in prenašajo sile na telo, sploh to velja za sklepe na nogah, ki nosijo težo celotnega telesa, in hkrati morajo biti sposobni prenašati še vse sile, ki nastajajo med gibanjem. Za vsak sklep je določena obremenitev normalna in potrebna ter pod to obremenitvijo vse strukture v sklepu normalno funkcionirajo. Ko je ta meja presežena, začnejo iste strukture odgovarjati na povečane sile, ki delujejo nanje. Ta odgovor je v resnici kompleksen proces, ob katerem pride do nastanka sprememb v zgradbi in posledično v funkcionalnosti posamičnih struktur, kar je posledica mehanskega, kemičnega in encimskega odgovora. Gre torej za reakcijo na celičnem nivoju, ki je za ta članek preveč kompleksna.

Za osnovno razumevanje patologije procesa je pomembno predvsem sledeče: sestava kostnine se prilagodi silam, ki delujejo nanjo, posledično se zmanjša sposobnost kosti za absorpcijo udarcev, temu sledi sprememba sklepnega hrustanca, ki se celotni situaciji poskuša prilagoditi, njegova sposobnost absorpcije šoka se zmanjša in spremembe, ki se dogajajo na celičnem nivoju, počasi vodijo v obrabo. Ob vsem tem se sproščajo vnetni mediatorji, ki povzročajo vnetje v sklepu in ki delujejo na sklepni hrustanec in sklepno ovojnico. Poleg sprememb na hrustancu pride do sprememb v kvaliteti sklepne tekočine, elastičnosti in debelini sklepne ovojnice, in hkrati začnejo nastajati tudi različni kostni izrastki na robovih sklepnih površin. Torej, dogaja se ogromno in o vseh teh spremembah bi lahko napisali kakšen članek.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Veterinarska oskrba konj

Kako to opazimo pri konjih?

Kot sem napisala že v uvodu, gre pri tem procesu za vnetje enega ali več sklepov. Vnetni spremljevalci so bolečina, povišana temperatura (ki je v tem primeru lokalno omejena – samo na sklep, ki je vpleten v proces), oteklina (ki se v tem primeru kaže kot povečana napolnjenost sklepa s tekočino) in spremenjena funkcija (zmanjša se gibljivost sklepov).

Lastniki največkrat poročajo o šepanju ali spremembi obnašanja konja pri jahanju, na kliničnem pregledu se lahko opazi tudi povečana napolnjenost sklepa s sklepno tekočino, zmanjšana gibljivost sklepa in povišana temperatura ob palpaciji. Tukaj je treba poudariti, da osteoartritis ni omejen samo na sklepe na okončinah, ampak ga najdemo tudi drugje, predvsem na hrbtenici – v vratnem delu, lahko tudi v čeljustnem sklepu.

Hitra veterinarska diagnostika osteoartritisa je za nadaljni potek bolezni izjemno pomembna. Po čim bolj natančni določitvi lokacije tega degenerativnega procesa, se uporabi različna diagnostična slikanja, s pomočjo katerih poskušamo ugotoviti, za kakšen proces in katero stopnjo gre.

Veterinarska diagnostika osteoartritisa je sestavljena iz več delov. V prvi vrsti je treba ugotoviti točno lokacijo, od kod izvira bolečina in kje nastajajo spremembe. To se ugotovi z natančnim kliničnim pregledom, pri katerem z otipavanjem in opazovanjem ugotavljamo prej omenjene spremembe, nato se konja opazuje med gibanjem, opravi se lahko  provokacijski test z upogibom noge, za še natančnejšo lokalizacijo se v veterini poslužujemo uporabe lokalnih anestetikov.

Po čim bolj natančni določitvi lokacije tega degenerativnega procesa, nato uporabimo različna diagnostična slikanja, s pomočjo katerih poskušamo ugotoviti, za kakšen proces in katero stopnjo gre.

Eva Tasič - artritis pri konjih - rentgenski posnetek

Z rentgenskim slikanjem ugotavljamo spremembe kostnega tkiva, ki v zgodnji fazi procesa še niso nujno vidne. Na fotografiji je opazna sprememba na kosti, ki je značilna za t. i. ringbone.

Prva tehnika diagnosticiranja je rentgensko slikanje. V veterini se pogosto uporablja, saj gre za neinvazivno, hitro, preprosto za uporabo in poceni tehniko, vendar ima žal tudi svoje pomanjkljivosti. Z rentgenskim slikanjem namreč primarno ugotavljamo spremembe kostnega tkiva, ki večinoma v zgodnji fazi procesa še niso opazne. Rentgensko slikanje tako pride v poštev šele takrat, ko je proces že napredoval in so spremembe vidne.

Obstajajo še druge tehnike, v tujini in predvsem na večjih klinikah se pogosto poslužujejo scintigrafije, za zgodnje ugotavljanje sprememb je najbolj priporočljiva diagnostika z magnetno resonanco, za najbolj natančno diagnostiko se izvaja kirurški poseg imenovan artroskopija. Slabost artroskopije je, da gre za invaziven poseg, izvaja se v splošni anesteziji in opravljati ga mora izkušena oseba na kliniki, ki je primerno opremljena, kar s seboj seveda potegne tudi stroške.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

Z artroskopijo se najbolje preveri dejansko stanje vseh sklepnih struktur – potencialno obrabo sklepnega hrustanca, količina izraščenega veziva v sklepu, stanje sklepne ovojnice, vezi in ostalih sklepnih struktur. Artroskopija seveda ni nujno potreben poseg za vsakega konja, ki je bil diagnosticiran z osteoartritisom, prav tako ni vedno izvedljiva, saj gre pri nekaterih sklepih za premajhen prostor med kostmi in se tega posega ne da opraviti.

Pomembno je, da se vsak lastnik zaveda, da diagnoza osteoartritis še ne pomeni konca. S čim bolj zgodnjim ukrepanjem, po možnosti, preden pride do večjih sprememb na kosteh, s primerno in natančno diagnostiko in posledično dobro zastavljeno terapijo, lahko konji še dolgo časa zelo dobro funkcionirajo tudi s takšno diagnozo. Več o tem v naslednjem prispevku.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Eva Tasič, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Izgubljene ali zapuščene živali
Travišča

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.