Čemu služi lonžiranje?

Delo na lonži je aktivnost, ki jo jahači s svojimi konji počnemo zelo pogosto. Lonžiranje se pogosto uporablja pri mladih konjih, pri konjih, ki se po odmoru vračajo na delo in kot spremembo oblike dela pri konjih v polnem treningu. Lonžiranje je izjemno močno orodje, pomembno pa je, da ga pravilno uporabljamo. V nasprotnem primeru namreč lahko povzroči več škode kot koristi.

Gibanje na krogu je težka naloga

Lonžiranje se pri treningu konj uporablja tako običajno, da pogosto pozabimo, da gre pravzaprav za zahtevno nalogo. Konjevo telo je popolnoma prilagojeno njegovemu življenjskemu okolju, kar pomeni, da je prilagojeno gibanju po odprtih planotah. Veščina, ki konju v naravi omogoča preživetje, je sposobnost hitrega gibanja v ravni liniji.

Za razliko od srn, zajcev in podobnih živali, konj pri begu pred plenilcem ne uporablja hitrega izmikanja. Ostri zavoji in majhni krogi so za konja pravzaprav izjemno zahtevni, saj ga pri njih ovira velikost, visoko težišče ter relativno slabo gibljiva hrbtenica.

Katja Porenta - čemu služi lonžiranje - konj je ustvarjen za ravne linije

Konji so narejeni za gibanje v ravnih linijah.

Kako težko je gibanje po krožnici, je seveda odvisno od več dejavnikov, med njimi pa sta glavna hitrost, s katero se konj premika in velikost kroga. Na konja med gibanjem po krožnici deluje centrifugalna sila, ki deluje navzven. To občutimo sami, ko z avtomobilom zapeljemo v ovinek. Če peljemo počasi, bo centrifugalna sila komaj opazna, če pa ovinek odpeljemo z visoko hitrostjo, nas bo sila potiskala ob vrata avtomobila.

Enako velja za konje na krogu. Ko se konj v koraku giblje po velikem krogu, centrifugalne sile ne občuti znatno. Ko svoj tempo poveča in se začne gibati v kasu, postane sila, ki njegovo telo vleče proti zunanjosti kroga, večja. Konj se odzove tako, da  se nagne proti notranjosti kroga in se nasloni na notranjo sprednjo nogo. Pri višjih hitrostih ali manjših krogih postne tovrstno gibanje še bolj očitno. Hitreje, kot se giblje konj, bolj občuti silo, ki ga vleče ven iz ravnotežja, kar v marsikaterem konju prebudi strah pred padcem. V izogib popolni izgubi ravnotežja konji pogosto pospešijo, saj želijo na ta način ostati na nogah.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Pravilna drža konja pod jahačem 1 del.

To seveda vodi v začaran krog, kjer se konj giblje vse hitreje in hitreje, kar se lahko konča slabo. Brez ustrezne priprave na gibanje po krožnici se konji pogosto naučijo, da je najboljši način za spopadanje s centrifugalno silo ta, da se močno naslonijo na notranjo sprednjo nogo, napnejo vse mišice, zadnji konec pa postavijo na zunanjo stran krožnice. Tovrstno gibanje konjevo telo seveda obremenjuje neenakomerno in ustvarja napetost ter kompenzacijske vzorce.

Poleg tega konj v tej drži neenakomerno obremenjuje sklepe, kar lahko na dolgi rok vodi do degenerativnih sprememb hrustanca. Vsakič, ko konja lonžiramo v tej drži, krepimo njegov negativni gibalni vzorec. Kasneje, ko se nanj usede jahač, se bo konj zelo težko izravnal in uravnotežil, saj je pri delu na lonži razvil slabe gibalne navade. Doseganje uravnoteženega gibanja pod sedlom bo tako mnogo težje.

Katja Porenta - čemu služi lonžiranje - neuravnoteženo gibanje na krožnici

Neuravnoteženo gibanje na krogu ustvarja negativne gibalne vzorce in lahko dolgoročno vodi do poškodb.

Vertikalno ravnotežje

Kljub temu da gibanje po krožnici za konja ni najbolj naravno, pa je izjemno koristno za njegov atletski razvoj, če je le izvedeno pravilno. Na krožnici se konj nauči, da je močnejši, če težo razporedi enakomerno med vse štiri noge, pri čemer se nauči pravilno uporabljati mišice svojega centra in razvije zdravo držo. Učenja gibanja na lonži se lahko lotimo, ko konj razume osnove dela na tleh in popuščanja na pritisk. Pomembno je, da je med konjem in jahačem vzpostavljena zadostna komunikacija, da lahko brez težav vplivamo na konjev tempo ter smer, pri čemer ohranjamo njegovo sproščenost.

Nujno je seveda tudi, da konj razume, da je bič zgolj podaljšek naše roke in ne orodje za kaznovanje ali strašenje. Z delom na lonži vedno začnemo na velikem krogu v koraku. S pomočjo natančne telesne govorice konju pokažemo, da je močnejši, če se ne naslanja na eno ali drugo sprednjo nogo, temveč ju obremenjuje enakomerno. To je mnogo lažje na ravni liniji, zato pomaga, če na začetku konja lonžiramo na kvadratu, namesto na krogu.

Katja Porenta - čemu služi lonžiranje - postopno razvijanje ravnotežja

Razvijanje uravnotežene drže naj poteka postopoma, vedno najprej na velikem krogu v počasnem tempu.

Ko se konj giblje tako, da obe sprednji nogi obremenjuje enakomerno, pravimo, da je v vertikalnem ravnotežju. V tem položaju lahko mišice prsnega obroča v kombinaciji z mišicami pod bazo vratu delujejo aktivno in dvignejo bazo vratu. Konjeva glava se premakne nekoliko naprej in v smeri navzdol, njegov vrat pa postane daljši. Pri pravilnem gibanju na krogu se mora konj, če želi ostati uravnotežen, enakomerno previti vzdolž hrbtenice. To stori z aktivacijo trebušnih mišic na notranji strani kroga. Sprednji nogi sta še vedno enakomerno obremenjeni, notranja zadnja noga pa stopa bolj pod konjevo težišče, pri čemer se morajo sklepi bolj upogniti.

Na ta način prične zadnja notranja noga nositi več teže. V tovrstni drži konj torej trenira vertikalno ravnotežje, obenem pa krepi trebušne mišice in mišice zadnjih nog. Močnejši in bolj uravnotežen kot je konj, manjši krog lahko izvede, brez da bi izgubil ravnotežje. Na ta način konja pripravimo na nošenje jahača. Konj se namreč preko dela na lonži nauči, da je močnejši, če aktivira mišice prsnega obroča, dvigne bazo vratu in aktivno uporablja mišice centra. Tako bo namreč mnogo lažje nosil jahača.

Katja Porenta - čemu služi lonžiranje - pravilno gibanje na krožnici

Uravnoteženo gibanje na krožnici krepi mišice centra in koordinacijo, kar je pomembno za kasnejše nošenje jahača.

Kaj pa pripomočki?

Pri lonžiranju se pogosto uporabljajo pripomočki, ki naj bi spodbujali pravilen položaj konja med gibanjem. O tem ali, kdaj in kako uporabljati pripomočke za lonžiranje, obstaja nešteto različnih mnenj, raziskav ter celo morje literature. Spomnimo se, da je položaj konjeve glave le odraz tega, kaj se dogaja drugje v njegovem telesu. Kadar konj aktivno uporablja mišice centra in mišice prsnega obroča, da aktivno dvigne bazo vratu, se položaj glave zniža. Položaj glave pa se lahko zniža tudi, kadar mišice prsnega obroča niso aktivne.

To lahko opazimo pri konjih, ki se pasejo ali gibajo z nosom pri tleh. Potrebno je izurjeno oko, da opazimo, ali konj pravilno dviguje bazo vratu ali ne. Problem pri lonžirnih pomagalih je ta, da večinoma naslavljajo glavo, ne ostalega telesa. Če konjevo glavo s pomočjo pritiska postavimo v določen položaj, to še ne pomeni, da se je konj naučil, kako pravilno uporabljati svoje telo. Kadar je glava v fiksnem položaju, iz katerega konj ne more pobegniti, se v njegovem telesu hitro začne nabirati napetost, ki ruši temelje, ki jih želimo postaviti s pravilnim lonžiranjem.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Manualna terapija za konje.

Konjeva glava in vrat predstavljata približno 10 % konjeve teže, konj pa ju med gibanjem uporablja za lovljenje ravnotežja. Če glavo fiksiramo v določen položaj, mu odvzamemo to možnost. Res je, da položaj konjeve glave tekom treninga postaja bolj in bolj konstanten, vendar pa to terja veliko moči ter ravnotežja. Če konstanten položaj glave ustvarimo umetno, preden je konj nanj pripravljen, mu ne delamo nikakršnih uslug, ravno obratno.

Pogosto se pripomočke svetuje v primerih, kadar se konj na lonži giba izrazito neuravnoteženo, z visoko dvignjeno glavo in naslanjanjem na eno ali drugo sprednjo nogo. Res je, da neuravnoteženo gibanje na krožnici škodi, vendar pa škodi tudi nasilno ustvarjanje želenega položaja. Če se konj giblje neuravnoteženo, ga moramo naučiti, kako naj se giblje drugače. Za to v veliki večini primerov ne potrebujemo pripomočkov, ki bi fiksirali konjevo glavo. Potrebujemo le znanje o tem, kako je videti pravilno gibanje, dobro komunikacijo s konjem in čas.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Katja Porenta, EEBW manualna terapevtka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Delovanje konjevega vratu
Moj prvi konj - 1. del

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.