Izboljšajmo konjevo propriocepcijo!

Propriocepcija je sposobnost zavedanja lastnega telesa in kje se njegovi deli nahajajo glede na prostor. Pove nam, kako visoko moramo dvigniti nogo, da se ne spotaknemo ob korenino, kako voditi roko, ki drži žlico, tako da zadenemo usta in kje se v temi nahajajo naše noge.

Propriocepcija igra zelo veliko vlogo pri koordinaciji in je pri konjih izjemno pomembna, saj jim omogoča uspešno nošenje jahača v zdravi drži in izvajanje kompleksnih elementov specifičnih športnih disciplin. Sposobnost propriocepcije se lahko poslabša zaradi težav s šepanjem, bolečega hrbta ali zaradi negativnih gibalnih vzorcev. Z nekaj preprostimi vajami lahko aktivno primomoremo k njenemu izboljšanju.

Živčni sistem je ključen pri gibanju

Ko razmišljamo o tem, kaj vse je potrebno za gibanje, se po navadi osredotočimo na mišice, tetive in kosti – na gibalni sistem. Vendar pa nam vse to ne koristi prav nič brez ustreznega nadzornega sistema. Živčni sistem je tisti, ki zaznava, kje se telo nahaja, kako napete so mišice in morebitne bolečine ali neudobje. Živčni končiči, ki se nahajajo v koži, mišicah in vezivnem tkivu tvorijo periferno živčevje, možgani in hrbtenjača pa predstavljata centralno živčevje – nadzorni center.

Poznamo več vrst živčnih končičev, delimo pa jih na dve skupini. Prva skupina zbira informacije in jih pošilja v centralno živčevje, druga skupina pa nato izvede ukaze, ki jih centralno živčevje glede na dobljene informacije izda. Proprioceptorji so živčni končiči, ki centralnemu živčevju pošiljajo informacije o tem, v kakšnem položaju so posamezni deli telesa in kje v prostoru se nahajajo. Največ proprioceptorjev se nahaja v fasciji, vezivnem tkivu, ki obdaja mišice in ostale organe. Propriocepcija je sposobnost, ki se prilagaja dražljajem, zato je lahko boljša ali slabša. Do poslabšanja propriocepcije lahko pride zaradi več razlogov.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Asimetrične uganke – primeri v praksi

Eden izmed njih je na primer splošno pomanjkanje dražljajev. Če konj večino časa preživi v boksu, giba pa se izključno po urejeni podlagi jahališča, bo njegova sposobnost propriocepcije slabša. Če takega konja nato peljemo na bolj zahteven teren, bo bolj nagnjen k spotikanju kot konj, ki večino časa preživi na raznolikem terenu. Propriocepcija se lahko poslaša tudi v primeru dlje časa trajajoče poškodbe ali kronične bolečine.

Primer tega so bolečine v hrbtu. Fascija na ledvenem delu hrbta je tako pri ljudeh kot konjih izjemno bogata s proprioceptorji. Kadar je prisotna dlje časa trajajoča bolečina na tem področju, je delovanje proprioceptivnih živčnih končičev oslabljeno. Ob kroničnih bolečinah v hrbtu se torej poslabša konjevo zavedanje zadnjih nog. Slabša kordinacija zadnjih nog je na primer opazna kot spotikanje, nesposobnost zbranega gibanja ali poslabšana preskakovalna sposobnost. Na dolgi rok lahko opazimo tudi izgubljanje mišične mase zadnjih nog. V primerih poslabšane propriocepcije je potrebno najprej odpraviti vzrok, nato pa ponovno natrenirati proprioceptorje. Na srečo so vaje, s katerimi lahko dosežemo izboljšanje, relativno preproste.

ŌKAMI TRGOVINA – KRMNI DODATKI ZA KONJE

1.Vaje iz somatike

Somatika je grški izraz (soma pomeni telo), ki označuje zavestno uporabo telesa. Somatske vaje temeljijo na zavednem in osredotočenem izvajanju preprostih vaj, s katerimi krepimo povezavo med živčnim in gibalnim sistemom. Najbolj prepoznavna metoda, pri kateri uporabljamo somatske vaje, je metoda Feldenkrais. Ker konju ne moremo dati ustnih navodil, kako naj izvede določeno vajo in na kaj mora biti pri tem pozoren, so somatske vaje za konje nekoliko drugačne od somatskih vaj za ljudi. Večino vaj iz somatike pri konjih izvajamo tako, da del njihovega telesa nežno povabimo v določen položaj, vendar ga nikoli ne držimo na silo ali omejujemo.

Preprosta vaja, ki krepi zavedanje telesa, je dvigovanje nog. Za izvajanje te vaje si izberimo mirno okolje, v katerem se konj počuti varnega in je sproščen. Postavimo se ob konjevo sprednjo nogo in jo dvignemo v zrak, v položaj, ki nam ga ponudi konj. Nato nogo počasi vodimo nazaj na tla. Pri tem je pomembno, da obdržimo stik z nogo, dokler ta ni popolnoma na tleh. Spuščanje noge naj poteka počasi, približno v času enega izdiha. Če konj nogo na tla postavi hitro, mu tega ne preprečimo.

Somatika je grški izraz (soma pomeni telo), ki označuje zavestno uporabo telesa. Somatske vaje temeljijo na zavednem in osredotočenem izvajanju preprostih vaj, s katerimi krepimo povezavo med živčnim in gibalnim sistemom.

Bistvo teh vaj je igranje s konjevim zavedanjem telesa, zato je pomembno, da ničesar ne počnemo na silo. Vajo nato ponovimo še dvakrat. Nogo počasi dvignemo, nato počasi spustimo. Če konju ustreza, lahko tempo uskladimo z našim dihanjem – ob vdihu nogo dvignemo, ob izdihu jo vodimo na tla. Vajo ponovimo trikrat z vsako nogo, pri čemer pazimo, da med ponovitvami konj nogo za nekaj sekund postavi na tla v celoti.

Bistvo teh vaj je igranje s konjevim zavedanjem telesa, zato je pomembno, da ničesar ne počnemo na silo. Vajo nato ponovimo še dvakrat. Nogo počasi dvignemo, nato počasi spustimo. Če konju ustreza, lahko tempo uskladimo z našim dihanjem – ob vdihu nogo dvignemo, ob izdihu jo vodimo na tla. Vajo ponovimo trikrat z vsako nogo, pri čemer pazimo, da med ponovitvami konj nogo za nekaj sekund postavi na tla v celoti.

Katja Porenta - Izboljšajmo propriocepcijo - prva vaja

Pri prvi vaji iz somatike konjevo nogo dvignemo do tam, kjer mu je udobno, in jo nato počasi spustimo na tla.

Podobno vajo lahko izvedemo tudi s konjevo glavo in vratom. S pomočjo povodca in oglavke konjevo glavo nežno povabimo vstran, do položaja, ki je konju še udoben, in jo nato nežno vodimo nazaj v prvoten položaj, nato pa vajo ponovimo še dvakrat. Bistveno je, da konj odloča, do kam gre glava. Če glavo sam vrne v prvotni položaj, mu to dovolimo in ob naslednji ponovitvi obseg gibanja zmanjšamo. Tudi to vajo lahko uskladimo z našim dihanjem. Vaje iz somatike lahko izvajamo vsak dan pred delom. Na ta način bomo zbudili proprioceptorje v spodnjem delu noge in spodbudili boljše zavedanje telesa. Kadar ima konj slab dan, kadar se v okolju preveč dogaja ali če je konj zaradi kakršnegakoli razloga živčen ali nemiren, vaje ne izvajamo. Za uspeh je bistvena sproščenost.

Podobno vajo lahko izvedemo tudi s konjevo glavo in vratom. S pomočjo povodca in oglavke konjevo glavo nežno povabimo vstran, do položaja, ki je konju še udoben, in jo nato nežno vodimo nazaj v prvoten položaj, nato pa vajo ponovimo še dvakrat. Bistveno je, da konj odloča, do kam gre glava. Če glavo sam vrne v prvotni položaj, mu to dovolimo in ob naslednji ponovitvi obseg gibanja zmanjšamo. Tudi to vajo lahko uskladimo z našim dihanjem. Vaje iz somatike lahko izvajamo vsak dan pred delom. Na ta način bomo zbudili proprioceptorje v spodnjem delu noge in spodbudili boljše zavedanje telesa. Kadar ima konj slab dan, kadar se v okolju preveč dogaja ali če je konj zaradi kakršnegakoli razloga živčen ali nemiren, vaje ne izvajamo. Za uspeh je bistvena sproščenost.

Katja Porenta - izboljšajmo propriocepcijo - druga vaja somatike

Pri drugi vaji iz somatike konjevo glavo nežno povabimo vstran, nato pa jo pripeljemo nazaj na sredino.

2.Stabilizacijske blazine

Stabilizacijske blazine se v svetu človeške fizioterapije uporabljajo že dolgo. S pomočjo različno mehkih blazin krepimo sposobnost stabilizacije, ravnotežja in zavedanja telesa v prostoru. Stanje na ravni, trdi površini ne predstavlja večjega izziva za naše ravnotežje in stabilizacijo. Na drugi strani pa je stanje na veliki žogi za jogo z vidika ravnotežja in stabilizacije zelo velik izziv. Stabilizacijske blazine so nekje vmes. Na tržišču je mnogo različnih podlog različnih velikosti in trdot, izdelanih iz različnih materialov. Lahko si privoščimo stabilizacijske blazine, narejene posebej za konje, lahko pa jih z nekaj truda naredimo kar sami doma.

Podlogo za vadbo oziroma armafleks razrežemo na kvadrate, nato pa jih sešijemo skupaj, tako da nastane mehka podlaga, debela približno pet centrimetrov. Potrebovali bomo dve. Konja seveda najprej navadimo na blazini, mu dovolimo, da ju povoha in sprejme. Blazino nato položimo na tla, dvignemo konjevo sprednjo nogo in jo postavimo na blazino. Nato ponovimo z drugo nog, tako da konj z obema nogama stoji na blazinah. Večinoma je konjem ta položaj udoben in ga hitro sprejmejo. Če konj na blazinah noče stati, poskusimo ponovno naslednji dan.

Katja Porenta - Izboljšajmo propriocepcijo - stabilizacijske blazine so odličen pripomoček za izboljšanje propriocepcije.

Stabilizacijske blazine so odličen pripomoček za izboljšanje propriocepcije.

Nekateri potrebujejo dlje časa, da se navadijo na novost. Tako kot pri prejšnji vaji, konja nikoli ne silimo v določen položaj. Konj naj s sprednjimi nogami stoji na blazinah, dokler mu je udobno, oziroma minuto ali dve. Nato vajo ponovimo še z zadnjimi nogami. Stanje na stabilizacijskih blazinah za konja ni zahtevno z vidika mišic, njegovi proprioceptorji pa bodo kljub temu zelo aktivni.

Majhne spremembe v ravnotežju, ki jih prinese manj stabilna podlaga, so namreč idealen izziv za zaspane živčne končiče. Tudi to vajo lahko izvajamo pred delom, prepričajmo pa se, da blazine konju ne predstavljajo nikakršnega stresa. V nasprotnem primeru je namreč pozitiven učinek vaje izgubljen.

3. Spreminjanje podlage

Raznolikost je ključna za ohranjanje dobre propriocepcije, saj so ob spreminjajočih se izzivih živčni končiči nenehno na preži. Zelo učinkovit in preprost način za izboljšanje propripcepcije je hoja po različnih podlagah. V rehabilitacijskih centrih uporabljajo krožno pot, na kateri se podlaga na vsakih nekaj metrov spremeni. Tako je konjev živčni sistem v kratkem času izpostavljen asfaltu, mivki, vodi, makadamu, travi in podobno. Vsako spremembo podlage proprioceptorji zaznajo, jo sporočijo centralnemu živčnemu sistemu, ta pa nato nazaj pošlje navodila, kako je treba gibanje spremeniti, da se telo kar najbolje prilagodi novi podlagi. Tako hoja po različnih podlagah predstavlja dobro telovadbo za živčevje.

Večina nas seveda nima dostopa do profesionalno urejene proprioceptivne poti, vendar pa lahko z nekaj iznajdljivosti tudi sami ustvarimo podobne pogoje. Če je naš konj vajen terenske ježe, nam to sploh ne bo težko. Ko na primer hodimo ob strani ceste, lahko nekaj časa hodimo po asfaltu, se potem premaknemo na makadamsko bankino, nato pa zavijemo še na travnik ob cesti. Hoja po neravnem terenu in terenu, kjer mora konj vsake toliko časa prestopiti kakšno večjo vejo, je prav tako odlična. Če naš konj terenske ježe ni vajen oziroma zanjo nimamo pogojev, lahko poskušamo podobne pogoje ustvariti na dvorišču, seveda z nekaj več domišljije. Pozitivna stran urjenja propriocepcije na ta način pa je, da lahko na našo domačo proprioceptivno pot dodamo še večje izzive, kot je na primer polivinil, kakšna kavaleta in podobno. Tudi tu velja, da je za uspeh vaje potrebna sproščenost in koncentracija.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Kaj je aktivna fizioterapija?

Katja Porenta - Izboljšajmo propriocepcijo - S pomočjo različnih podlag lahko zbudimo konjeve živčne končiče.

S pomočjo različnih podlag lahko zbudimo konjeve živčne končiče.

Tako hoja po različnih podlagah predstavlja dobro telovadbo za živčevje. Večina nas seveda nima dostopa do profesionalno urejene proprioceptivne poti, vendar pa lahko z nekaj iznajdljivosti tudi sami ustvarimo podobne pogoje

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “KONJI”

Avtor: Katja Porenta, EEBW manualna terapevtka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Alergije pri mačkah
Asimetrične uganke – primeri v praksi

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.