Kategorije: EVA TASIČ, Rejne živali, ZA ŽIVALSKE SOPOTNIKEObjavljeno: 13. julija, 202111,2 min read

Krave

Krave so živali, ki jih poleti srečamo v planinah, obarvane vijolično krasijo čokolado, kot čreda vzbujajo v marsikom strah in so še vedno pogosto sestavni del nedeljskega družinskega kosila. Za marsikoga je to celoten obseg vedenja o kravah, ki ga premore. To ni nič presenetljivega.

Marsikoga, recimo, še vedno preseneti dejstvo, da mora krava za to, da jo lahko molzemo, najprej roditi tele. Komu drugemu se mogoče zdi neverjetno, da kdo tega ne ve, toda z življenjem v mestih in nakupovanjem v trgovinah smo izgubili stik z naravo in o teh stvareh ne samo, da premalo vemo, o tem tudi nič ne razmišljamo.

Začnimo torej pri kravah oziroma govedu. Govedo spada med prežvekovalce, kamor uvrščamo od udomačenih živali še ovce in koze, deloma pa tudi lame, alpake in kamele. Posebnost prežvekovalcev je zgradba njihovih prebavil, saj nimajo samo enega želodca, tako kot mi, konji, mačke, psi, prašiči in večina drugih živali, ampak imajo štiridelni želodec, ki ga sestavljajo vamp, kapica, prebiralnik in siriščnik.

In prav v tej njihovi zgradbi prebavil tiči razlog, zakaj jih imenujemo prežvekovalci. Verjetno je vsakdo, ki je krave že videl pobliže, opazil, da pogosto prežvekujejo – ležijo sredi travnika, in čeprav že kar nekaj časa niso pobrale nobenega novega zalogaja krme, njihova usta še vedno meljejo in prežvekujejo.

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

Razlog je v tem, da pripotuje pri prežvekovalcih hrana iz ust preko požiralnika najprej v vamp, iz njega v kapico, tam pa se oblikuje v kepe in potuje nazaj v usta, da jo žival ponovno prežveči in pošlje v vamp, od koder potem nadaljuje svojo pot po prebavilih.

S takšnim načinom dvojnega prežvekovanja prežvekovalci hrano bolje izkoristijo in si olajšajo preostanek prebave.

Eva Tasič - krave - naravno okolje za krave so prostrani pašniki
Govedo spada med čredne živali, najbolj naravno okolje za njih so prostrani pašniki, kjer lahko izražajo svoja naravna vedenja.

V prebavilih prežvekovalcev pa se dogaja še en proces, ki občutno vpliva tudi na človeštvo – v vampu poteka pod vplivom tam živečih mikroorganizmov razgradnja hranilnih snovi, fermentacija, pri tem pa nastajajo tudi velike količine plina (metana), ki ga živali potem izločijo večinoma z izrigavanjem.

To pa je odgovor, zakaj se govedo uvršča med največje krivce za segrevanje ozračja.

Ob fermentaciji nastajajo velike količine plina metana, ki ga živali potem izločijo večinoma z izrigavanjem. In če ste se kdaj spraševali, zakaj se govedo omenja kot eden izmed krivcev za segrevanje ozračja, je tu odgovor.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Rejne živali

Kako pa je govedo prišlo v življenje ljudi? Nemški genetiki so postavili teorijo, da izvirajo vse vrste domačega goveda iz ene same črede divjega goveda vrste tur/Bos primigenius in da naj bi prišlo do njihove udomačitve pred približno 10.000 leti na področju Bližnjega vzhoda.

Govedo je bilo prvotno namenjeno za meso, kasneje (okoli 4000 let pred našim štetjem) pa tudi za mleko, iz katerega so sčasoma začeli delati tudi različne mlečne izdelke. Govedo je bilo takrat nadvse spoštovano in nekatera ljudstva so krave celo častila; v starem Egiptu so boginjo Hesat pogosto upodabljali v obliki krave.

Govedo je bilo takrat nadvse spoštovano in nekatera ljudstva so krave celo častila; v starem Egiptu so boginjo Hesat pogosto upodabljali v obliki krave.

Živali, ki so bile zelo pomemben vir hrane, so bile takrat seveda veliko vredne, zato je bila skrb zanje temu primerna. Visoka vrednost goveda in drugih velikih živali na kmetiji se je ohranila do začetka 20. stoletja, do začetka industrializacije kmetijstva, to je do intenzivne reje. Prva je bila podvržena intenzivni reji perutnina, leta 1920, z leti pa so temu načinu sledili še rejci prašičev in goveda. Začela se je torej intenzivna proizvodnja živali, katere cilj je, da se pri tem dobi čim več za čim manjši strošek.

In tako se je govedo omejilo z večjih površin na manjše in spremenilo oziroma prilagodilo se je krmo – svežo pašo na travniku je postopno zamenjala silirana krma, k tej pa so sčasoma začeli dodajati različne vire beljakovin, in tako smo s selekcijo goveda na mesne in mlečne pasme postopoma prišli do krav, ki proizvedejo od 20 do 30 litrov mleka na dan oziroma dosežejo primerno težo za zakol že pri starosti dveh, treh let.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Veganstvo

Kakšne vrste goveda poznamo?

Govedo spada med sesalce, in sicer v red sodoprstih kopitarjev, tako kot prašiči, žirafe, nilski konji, lame, alpake … Sodoprsti kopitarji so živali, ki hodijo po parnem številu prstov, po dveh od petih, preostali trije pa so zakrneli ali pa jih sploh ni. Med lihoprste kopitarje pa uvrščamo konje, osle, zebre, nosoroge in tapirje, ki se razlikujejo od sodoprstih po kopitih in, kot smo že omenili, tudi po prebavilih.

Ena izmed družin sodoprstih kopitarjev so votlorogi/bovidae, s poddružino bovinae, v kateri najdemo današnje govedo/Bos taurus. Najpogostejši razlog za vzrejo govedi je pridobivanje mesa in mesnih izdelkov in mleka in mlečnih izdelkov ter predelava kože v usnje. In čeprav poznamo v svetu več kot 1000 različnih vrst govedi, delimo te živali v grobem samo na mesne in mlečne pasme, ki jih je mogoče medsebojno ločiti že na prvi pogled – mesne pasme so bolj čokate, nižje in bolj omišičene, saj se tako iz živali pridobi več mesa. Mlečne pasme so praviloma višje, bolj suhe, z bolj očitnimi telesnimi štrlinami, slabo pokritimi z mišicami, zato pa z veliko mlečno žlezo, kajti pri njih gre večina energije za proizvodnjo mleka.

Eva Tasič - krave - več kot 1000 vrst govedi

Poznamo več kot 1000 vrst govedi, v grobem pa jih razdelimo na mesne in mlečne pasme, ki jih večinoma lahko ločimo že po zunanjem izgledu.

Za govedo je najbolj naraven tip vzreje prosta reja na pašnikih. Pri tem lahko živali izražajo vsa svoja naravna obnašanja, s tem pa se zmanjša možnost poškodb in pojava nenaravnega vedenja. Na produktivnost krav lahko odločilno vpliva njihovo dobro počutje, kar se opazi predvsem pri mlečnih pasmah, zato je pomembno, za kakšno rejo se odločimo. Poleg proste reje na pašnikih, ki je pri nas razširjena v glavnem le v pašni sezoni, to je od zgodnje pomladi do pozne jeseni, pa poznamo še več vrst oskrbe vhlevljenih živali.

Za govedo je najbolj naraven tip vzreje prosta reja na pašnikih. Pri tem lahko živali izražajo vsa svoja naravna obnašanja, s tem pa se zmanjša možnost poškodb in pojava nenaravnega vedenja.

V hlevu so živali lahko v prosti reji z individualnimi ležalnimi boksi, kjer se lahko prosto gibajo po hlevu, imajo primerna mesta za ležanje in imajo na voljo hrano in vodo.

Pri tem morajo imeti zagotovljenega dovolj prostora, da se lahko druga drugi umaknejo, primerno število primerno velikih ležiščih z nedrsečo podlago na tleh, saj lahko sicer pride do poškodb.

Poleg tega pa poznamo še prosto rejo na tlačenem gnoju – globok nastilj  – in vezano rejo, pri kateri so živali privezane oziroma pripete okoli vratu in se po hlevu ne premikajo.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Ali so opraševalci v težavah?

Eva Tasič - krave - več načinov reje

Z industrializacijo se je spremenil tudi način reje živali, poznamo proste in vezane načine reje.

Različne vrste reje imajo različne prednosti, na to pa se gleda v glavnem z vidika praktičnosti in ekonomičnosti, ne pa nujno z vidika dobrobiti živali. Ker pa je govedo čredna vrsta živali, so zanj za kvalitetno življenje nujno potrebni primerni stiki z drugimi živalmi iste vrste, dovolj prostora in možnost izražanja vseh naravnih vedenj – negovanje, prehranjevanje in prežvekovanje, počivanje (za kar nujno potrebujejo primerna ležišča) ter hoja oziroma gibanje po prostoru.

Rejci se odločijo za tip reje iz svojega razloga, potrošniki pa smo tisti, ki na to posredno vplivamo, in sicer s svojim nakupovanjem. Tako naš premišljen nakup živil ne bo vplival samo na našo denarnico, ampak bo imel tudi bolj daljnosežne posledice. O tem pa več v kakšnem drugem prispevku.

HOME
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “REJNE ŽIVALI”

Avtor: Eva Tasič, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Petra Mohar: Vohanje zahteva veliko energije.Svet pasjih čutil
Prednosti in slabosti režima »barefoot« – 2. del

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.