Lame, alpake in ostali sorodniki kamel

Avtor članka: Eva Tasič
Deli s prijatelji

Včasih smo jih občudovali na razglednicah iz Južne Amerike, kjer so pohodnikom pomagale pri prenašanju tovora, kasneje smo jih lahko kdaj srečali na kakšni kmetiji v tujini. Nato so kar naenkrat, zaradi nekaj zanimivih posnetkov in simpatičnih fotografij, postale internetna senzacija, danes jih ima že marsikdo doma. Govorim seveda o lamah in alpakah, dveh vrstah živali, ki sta tudi pri nas vedno bolj popularni, vendar jih večina ljudi še vedno pozna samo po tem, da pljuvajo.

Ovca z dolgim vratom?

Lame in alpake najdemo v družini kamelidov (Camelidae) skupaj s kamelami, spadajo v Južnoameriško skupino kamelidov (South American Camelids).

Lame in alpake so del rodu lame (Lama), kjer najdemo štiri vrste živali, in sicer nam bolj znani in udomačeni vrsti lama (Lama glama) in alpaka (Lama pacos), ter njuna divja sorodnika, ki ju najdemo samo v Južni Ameriki, gvanako (Lama guanicoe) in vikunja (Lama vicugna).

Včasih smo jih poznali predvsem po razglednicah in fotografijah iz držav Južne Amerike.

Lame in alpake so vedno bolj popularne, tako kot ljubljenčki in družne živali, kot tovorne živali v turizmu, predvsem alpake marsikdo goji tudi za meso. Osnovne karakteristike obeh vrst so enake: značilno dolg vrat, z ozko glavo in ozkimi štrlečimi ušesi, dokaj kompakten trup na štirih suhih nogah in kratek rep.

Telo je pokrito z dolgo dlako različnih barvnih vzorcev, dlaka je lahko ravna, zavita ali »dredasta«. Lame in alpake razlikujemo predvsem po velikost – lame so večje in lahko tehtajo tudi do 180 kg, medtem ko so alpake manjše rasti, samci lahko tehtajo do 100 kg. Glavo alpake pokriva gosta dlaka, medtem ko imajo lame gosto daljšo dlako samo do začetka ušes, glava je neporaščena.

Spadajo med sodoprste kopitarje, a se od ostalih kopitarjev močno razlikujejo. Njihova stopala so namreč zgrajena iz kremplja na sprednji strani in iz mehke blazinice na podplatu, ki jo prekriva debela povrhnjica. Družina kamelidov spada med prežvekovalce, vendar se od ostalih prežvekovalcev – krav, ovc in koz, močno razlikujejo.

Njihov želodec je namreč za razliko od ostalih prežvekovalcev zgrajen samo iz treh delov, zobovje je oblikovano drugače, zgornja ustnica pri lamah in alpakah je na sredini preklana. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano, ki jo zelo dobro izkoristijo, dobro so i prilagojene na pomanjkanje vode, saj lahko odlično izkoristijo tekočino iz rastlin, v primeru, da na voljo ni zadostne količine vode.

 

So izredno družabne živali, obvezno morajo živeti v čredi, ki jo sestavljajo samec, njegove samice in mladiči, ki še niso dosegli spolne zrelosti.

Samci so izredno teritorialni in branijo svojo čredo pred vsiljivci. Znano je, da so nekastrirani samci napadli nepoznane ljudi, pse ali druge živali, ki so obiskale njihovo čredo.

Samci imajo ostre »žrebčevske« zobe, ki lahko drugo žival ali človeka grdo poškodujejo, zato je treba biti vešč pravilnega dela in rokovanja z njimi. Drugače so lame in alpake mirne in zadržane živali. Če z njimi pravilno in redno rokujemo, so vajene človeškega dotika, zato se ljudi ne bojijo in se iz radovednosti rade približajo.

Oskrba

Kot že rečeno, so lame in alpake čredne živali, zato vedno potrebujejo sebi primerno družbo. V čredi so lahko skupaj, vendar potrebujejo svoje vrstnike – torej lama lamjo družbo in alpaka družbo drugih alpak. Združevanje samcev, včasih tudi kastriranih, se odsvetuje, saj si lahko zaradi teritorialnosti prizadenejo medsebojne poškodbe. Čreda naj bo sestavljena haremsko – samec in njegove samice. Za oskrbo teh živali je potrebno dovolj prostora, da se lahko prosto gibajo, na voljo jim naj bo tudi zavetje, ki ga uporabljajo predvsem v vročih poletnih dneh.

Potrebujejo dovolj krme in svežo vodo. Ker izvirajo iz višje ležečih krajev, kjer je sestava hranilnih snovi v krmi drugačna kot pri nas, je priporočljivo, da se jim dodaja mešanica mineralnih in drugih pomembnih snovi, ki je posebej prilagojena za lame in alpake. Redno vsaj dvakrat letno jih je potrebno tretirati proti parazitom, dvakrat do trikrat letno jim je treba oskrbeti in skrajšati kremplje, ki redno rastejo in se, v primeru, da hodijo po mehkejši podlagi, sami ne obrabijo dovolj.

Enkrat letno, in sicer zgodaj spomladi, je treba živali tudi obriti, saj jim v nasprotnem primeru dlaka pretirano zraste in lahko povzroča težave. Nekatere lame se lahko brijejo na dve leti, kar zavisi od dlake posamične živali in hitrosti rasti.

Volna, ki jo dobimo od alpak, je mehka in prijetna na otip in izdelki, narejeni iz njihove volne, lahko na tržišču dosegajo visoke vrednosti. Volna lam je manj kvalitetna, pogosto bolj resasta in se zavrže oziroma uporabi za druge namene, vendar ne za uporabo v tekstilu.

Priporočamo tudi: Osli

Uporaba lam in alpak

Poleg družnih živali se lame in alpake uporabljajo tudi za druge namene. Predvsem alpake marsikdo vzreja za razstavne živali, kjer se ocenjuje predvsem kvaliteta njihove dlake.

Kot stranski produkt vzreje živali višje kvalitete, se živali, ki ne dosegajo dovolj visokih ocen in cen, uporabljajo tudi v mesno-predelovalni industriji. Nekastrirane samce alpak, včasih tudi lam, marsikdo uporablja za zaščito črede ovac, saj so zaradi svoje teritorialnosti dobri zaščitniki predvsem pred dingi v Avstraliji.

Lame pogosteje srečamo na različnih turističnih točkah, marsikdo ponuja izlete in sprehode z lamami, kjer je njihov namen predvsem prenašanje tovora. Ob tem je potrebno opozoriti, da marsikateri ponudnik dejavnosti z živalmi njihovo dobrobit pogosto zanemari.

Zato se je ob izbiri take vrste izleta ali počitnic potrebno predhodno pozanimati o ponudniku in na licu mesta preveriti stanje živali, ki nas bodo spremljale na izletu. Če gre za živali, ki niso v najboljšem psihofizičnem stanju, ki se upirajo delu in s katerimi vodniki ne rokujejo primerno, je zelo priporočljivo, da se takšnemu ponudniku izognemo.

In še za na konec – ali lame in alpake res pljuvajo?

Tako kot vse živali imajo tudi lame in alpake svoj način obrambe. Tako kot se konji, ki nimajo druge izbire, za svojo zaščito poslužijo brce, se lahko lame in alpake poslužijo pljunka, brce ali poskusijo nasprotnika podreti na tla.

Če se žival v svojem okolju dobro počuti, ni izzvana, ima možnost umika in se z njo lepo ravna, ne bo imela razloga po obrambi. In tako tudi lame in alpake ne bodo pljuvale, če za to ne bodo imele razloga. Zato kar pogumno, obiščite jih pri kakšnem dobrem rejcu in spoznajte te zanimive in krasne živali.