Koledarska zima se je šele dobro začela, vendar je za marsikoga to že čas, ko začne s planiranjem poletnih počitnic. Kljub čudnim časom, v katerih trenutno živimo, se veliko ljudi še vedno odloča za potovanja v oddaljene kraje in eksotične počitnice. Marsikateri ljubitelj živali, predvsem ljubitelj jahanja, počitnice pogosto planira tudi okoli konjev in jahanja – kako izbrati lokacijo, da bi lahko vsaj del počitnic preživeli okoli konjev?
Ob tem marsikdaj naletimo na dvom ali celo kritiko, da je turizem z živalmi v nasprotju z dobrobitjo živali in da tega ne smemo podpirati.
Čeprav to še vedno pogosto žal drži, lahko z odgovornim izbiranjem destinacij in ponudnikov pomagamo tako živalim kot lokalnemu prebivalstvu, in hkrati preživimo krasne počitnice v družbi konj.
Kako so konji del turizma?
Poglejmo, kaj turizem s konji sploh zavzema. Ob tem si marsikdo pred oči najprej prikliče presuhe, drobne konje ali osle, ki se šibijo pod težo pretežkih kovčkov in pretežkih turistov nekje v deželah v razvoju. Predvsem Grčija in nekatere države Afrike so znane po tem in pogosto deležne kritik s strani bolj osveščenih popotnikov.
Večkrat, sploh v poletnih mesecih, lahko na spletu zasledimo posnetke izčrpanih konj, ki prepoteni v žgočem soncu vlečejo kočije po mestnih ulicah različnih evropskih mest. Vsake toliko se zgodi, da po internetu zaokroži zgodba konja, ki je od izčrpanosti kolabiral pod pretežkim bremenom, lastnik pa ga je z bičem še naprej poskušal prisiliti, da bi vstal in nadaljeval svojo pot. Čeprav ti prizori zavzamejo večino pozornosti javnosti, to ni edini aspekt konjeniškega turizma.
V grobem lahko konjeniški turizem razdelimo na štiri vrste:
Ponudbe le-teh se zelo razlikujejo glede na državo. V nekaterih afriških državah se lahko zainteresirani popotniki udeležijo safarija na konjskem hrbtu, na Islandiji so na voljo večdnevni izleti v notranjost države, ki je drugače težje ali sploh ne dostopna, v državah Južne Amerike so konji (pogosto tudi lame) zelo pomembne tovorne živali, v Mongoliji je možnost prečkanja velikih razdalj s pomočjo konj, na poti v Grand Canyon v ZDA je srečevanje mul natovorjenih z opremo ali s turisti čisto običajen prizor in tako naprej.
Turizem s konji je v porastu in tudi pri nas ter v sosednjih državah je vedno več možnosti izvajanja dejavnosti s pomočjo konj in na konjskih hrbtih, zato je pomembno, da do tega pristopimo kritično, a vseeno objektivno in odprte glave.
Turizem s konji je v porastu, zato je pri nas kot tudi v sosednjih državah vedno več možnosti izvajanja dejavnosti s pomočjo konj in na konjskih hrbtih, zato je pomembno, da do tega pristopimo kritično, a vseeno objektivno ter odprte glave.
Je to prav ali ne?
Gledano striktno s stališča etike in našega odnosa do živali, je lahko prakticiranje takega turizma za marsikoga sporno. Mnogi izmed nas se verjetno nikoli ne bi odločili, da bi na drugem koncu sveta jezdili neznane konje. Sploh tisti jahači, ki jim je v prvi vrsti pomemben individualni odnos med jahačem in konjem, se počitnic na konjskem hrbtu večinoma izogibajo.
Tukaj je predvsem sporna izposoja konj, saj gre za živo bitje in vsi, ki se s konji ukvarjamo vemo, kako pomembno je individualno poznavanje živali, kako zelo se med seboj razlikujejo in kako so te malenkosti, ki smo se jih o njih naučili tekom dolgih let dela z njimi, pomembne pri naši medsebojni komunikaciji.
Kljub temu, kot sem povedala že v uvodu, turizem s konji ali osli ni nujno negativen in obsojanja vreden, ne glede na to, kakšna osebna prepričanja gojimo do tega. Prednost takšne oblike turizma je, da je trajnosten in ekološko naravnan, saj z jahanjem in uporabo živali za prenašanje tovora minimalno vplivamo na okolje, prav tako je, predvsem v državah v razvoju, to eden redkih zanesljivih virov prihodkov za drugače brezposelne ljudi.
Če k temu dodamo še odkrivanje novih, težje dostopnih terenov in srečevanje živali, ki jih peš ali z vozilom ne bi srečali, je lahko tudi ta oblika turizma ena krasna vrsta preživljanja počitnic. Ob tem je izredno pomembno, da se pred planiranjem počitnic podrobno pozanimamo o naši destinaciji in predvsem o ponudniku, ki smo si ga izbrali.
Kot obiskovalci in plačniki smo namreč tisti, ki pomembno vplivamo na ponudbo in tisti ponudniki, katerih delo bo nagrajeno, bodo z dobro prakso lahko nadaljevali, ter s tem postavili vzgled ostalim, ki z živalmi ravnajo neprimerno.
Na kaj je treba biti pozoren?
- Če gre za jahanje ali transport tovora, vedno izberemo žival primerne velikosti, ki bo sposobna nositi tovor ali jahača. Vedno je samo en jahač na žival, nikoli ne sprejmemo, da bi šla na eno žival dva jahača.
- Pri vlečnih živalih je število ljudi v kočiji enako številu koles na kočiji. V kočijo z dvema kolesoma lahko gresta samo dve osebi. Vožnja s kočijo naj bo umirjena in v koraku.
- Pozorni smo na stanje živali in v kakšni kondiciji je. Pri presuhi živali bomo opazili izražene medenične kosti, hrbtenico in izstopajoča rebra. Sprejmemo samo živali, ki so primerno rejene in v dobri telesni pripravljenosti.
- Opazujemo žival in ocenimo njeno počutje. Vdolbene, priprte oči, povešena glava, žalostni pogled in neodzivnost na okolico so znak, da se žival ne počuti dobro. Takšnih ponudnikov se izogibamo.
- Pobližje pogledamo žival in smo pozorni na rane, odrgnine, žulje in druge poškodbe. Poškodovane živali ne smejo delati. Pozorni smo predvsem na rane na ustnicah, znake udarcev z bičem in rane na prsih in hrbtu, ki bi nakazovale na ne prilegajočo se opremo.
- Izbiramo čas in primerno vreme. V vročini in močnem soncu se izogibamo kakršnemukoli delu z živalmi.
- Opazujemo splošno stanje živali in odnos vodnika do nje. Je žival utrujena, preznojena, ima primerno oskrbljena kopita, se vodnik z njo ukvarja umirjeno in razumevajoče ter je pozoren do njenih potreb ali je grob.
Na podlagi vseh teh ocen si lahko ustvarimo sliko in se odločimo, če bomo z izbiro določenega ponudnika podpirali dobro prakso in s tem pripomogli do izboljšanja dobrobiti živali ali bomo podpirali delo nekoga, ki živali neprimerno izkorišča.
Če opazimo neprimerno ravnanje z živalmi, je naša dolžnost, da na to opozorimo, lahko direktno vodnika/skrbnika te živali, lahko opozorimo lokalne organizacije, ki delujejo na tem področju. Kot obiskovalci in plačniki smo namreč tisti, ki pomembno vplivamo na ponudbo in tisti ponudniki, katerih delo bo nagrajeno, bodo z dobro prakso nadaljevali in s tem postavili vzgled tistim, ki z živalmi ravnajo neprimerno.
S preudarno, odgovorno in pametno izbiro ponudnika so lahko počitnice na konjskem hrbtu lepa izkušnja in dobro delo za ljudi in živali. Ob tem naj poudarim, da je uporaba drugih živali, predvsem slonov za jahanje, nekaj čisto drugega in nesprejemljiva oblika turizma. O tem, v kakšnem drugem prispevku.
