Nosorogi 1. del

Prepričana sem, da se večina ljudi odloči za študij veterine zaradi ljubezni do živali. Za nekatere to pomeni, da najbolj na svetu obožujejo pse, drugi konje, eni radi delajo s kravami, si pa upam trditi, da skoraj vsi čutimo naklonjenost do praktično vseh živali. Zase lahko rečem, da obožujem naravo na splošno in da opazim vse – od vrbe žalujke na dvoriščih hiš, do gosenic, ki se trudijo prečkati cesto in vse vmes. Vesela sem vsake srne, ki jo srečam v naravi in o srečanju z lisico v gozdu bom verjetno govorila še vsaj kak teden. Zakaj to pišem? Večinoma so moji članki osredotočeni na zdravje živali, konec koncev je veterina moj poklic in je smer, ki sem si jo izbrala ter o čemer vem največ. Velik del mojega življenja pa je posvečen naravi, skrbi za naravo in ozaveščanju o ogroženih vrstah. To je seveda bolj področje naravovarstvenikov in biologov, ki jim prepuščam vso ekspertizo ter učenje drugih. Z vami pa bi rada delila izkušnje, ki sem si jih nabrala, ko sem kot prostovoljka delala v sirotišnici za nosoroge. Preko tega bi rada čim več ljudem približala te krasne in posebne živali, za katere se lahko zgodi, da jih kmalu v naravi ne bomo mogli več videti.

Tako kot velika večina ostalih divjih živali v Afriki so tudi nosorogi žrtve modernega sveta, pohlepa, prenaseljenosti in človeškega poseganja v naravo.

Od kod izvirajo

Ko otrok sem imela srečo, da sem prvega nosoroga videla v živo na safariju v Keniji pri 11. ali 12. letih. Takrat smo videli tudi leve, slone, žirafe in vse druge možne afriške živali, ampak nekako so bili nosorogi tisti, ki so ostali z menoj še vsa leta potem. Ko jih srečaš v naravi, njihovo ogromno telo na kratkih, čokatih nogah, velika glava, majhne oči in krasni rogovi morajo narediti vtis na tebe. In ko začneš malo brati, raziskovati ter poslušati o njih in o njihovi žalostni zgodbi, se ti mora vsaj malo zlomiti srce. Tako kot velika večina ostalih divjih živali v Afriki so namreč tudi nosorogi žrtve modernega sveta, pohlepa, prenaseljenosti in človeškega poseganja v naravo.

Izvoru nosorogov lahko sledimo okoli 6 milijonov let v preteklost, v obdobje miocena. Iz takratnih številnih vrst sorodnikov današnjih nosorogov, ki so množično poseljevale Evropo, Afriko in Azijo so se postopoma razvile ter ohranile vrste, ki jih poznamo danes. To so beli (Ceratotherium sinum) in črni nosorog (Diceros bicornis), ki sta prebivalca Afrike, ter sumatranski (Dicerorhinus sumatrensis), veliki enorogi (Rhinoceros unicornis) in javanski nosorog, (Rhinoceros sondians), ki živijo v Aziji. Jamske skice njihovih prednikov so še danes vidne na različnih arheoloških najdiščih.

Eva Tasič - nosorogi - impresivna bitja.

Nosorogi so impresivne živali – veliko in močno telo, dobro zaščiteno z debelo kožo, na kratkih a močnih nogah in oboroženi s prekrasnimi rogovi.

Število danes živečih nosorogov je majhno, ogrožajo pa jih različni dejavniki. Javanskih nosorogov je 75 in so kritično ogroženi, saj živijo v varovanem narodnem parku ter so zaradi majhnega števila živali, ki živijo na istem območju, izredno podvrženi boleznim in ogroženi zaradi naravnih katastrof. Sumatranskih nosorogov je manj kot 80, črnih nosorogov je nekaj čez 5000, v zadnjih 20. letih se je njihova populacija zmanjšala za več kot 90 %.

Belih nosorogov je največ, in sicer jih je med 17 ter 18 tisoč, vrsta pa se označuje kot skoraj ogrožena (near threatened). Zaradi izrednih naporov za zaščito teh živalskih vrst in sredstev, ki jih različne države ter organizacije vlagajo v to, poznamo v svetu ohranjanja nosorogov dve uspešni zgodbi – zaščita belih nosorogov v Afriki in vrnitev velikih enorogih nosorogov v Aziji, ki so bili v 19. stoletju že skoraj na robu izumrtja.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Osli

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

Med januarjem in koncem junija v letu 2021 so v Južni Afriki zaradi rogov ubili 249 nosorogov. V zadnjem desetletju je bilo skupno ubitih skoraj 10.000 nosorogov, v to statistiko pa ne pridejo mladiči, ki so bili posredne žrtve krivolova, saj brez mame v naravi ne preživijo, niti ne pridejo odrasli nosorogi, ki so zaradi težjih pogojev za življenje izgubili bitko z naravo ter s spremembami, ki se jim ne utegnejo prilagajati.

Eva Tasič - nosorogi - divji lov

Mladiči bi morali prvi dve leti življenja preživeti z mamo. S tem, ko lovci ubijejo odraslo samico nosoroga, pogosto posredno ubijejo tudi mladiča, ki sam še ni sposoben preživetja.

Kdo ali kaj jih ogroža

Verjetno bi kakšen biolog ali drug strokovnjak s tega področja znal povedati tudi kaj o majhnem genskem bazenu in posledičnemu primanjkljaju genetske raznolikosti, ampak glavna razloga za tako hudo ogroženost nosorogov v naravi, kot jo poznamo danes, sta dva ne glede na celino. Žal je tako, kot pri skoraj vseh žalostnih zgodbah, povezanih z naravo, za to kriv človek. Že v uvodu sem povedala, da so nosorogi žrtve pohlepa in poseganja ljudi v njihovo naravno okolje.

Slednje je posledica večanja števila prebivalstva in krčenje naravnih območij, s čimer se občutno krči naravno okolje nosorogov, na katerega so prilagojeni. Če k temu dodamo še spremembe zaradi segrevanja ozračja, katerih posledica so dolga sušna obdobja in pomanjkanje vode ter hrane, so nosorogi v svojem okolju prisiljeni biti bitko, za katero niso opremljeni. Ko pa dodamo še človeški pohlep in vsa zgrešena prepričanja, ki nosoroge spremljajo, pa dobimo žalostno sliko, ki jo trenutno spremljamo predvsem v Afriki.

Smrtna obsodba zaradi rogov

Pred približno 100 leti je zaradi lova na nosoroge njihovo število začelo hitro upadati. Sredi 20. stoletja so tako začeli z intenzivnimi projekti zaščite in v nekaj desetletjih je število črnih ter belih nosorogov v Afriki ponovno naraslo. Leta 1970 pa se je začel drugi val ilegalnega lova, ki traja še danes. Predvsem v zadnjih letih, od začetka 21. stoletja naprej, je ilegalen lov na nosoroge izredno narastel in število živali v naravi je začelo drastično upadati. Nosorogi so žrtve krivolova zaradi svojega največjega okrasja – rogov.

Nekoč je bil glavni razlog za lov in potrebo po rogovih prepričanje, da je prah iz nosorogovega roga pomembna sestavina v tradicionalni kitajski medicini. Ljudje so verjeli, da je zdravilo za različne kronične bolezni in so, pogosto iz obupa, kupovali to »čudežno sestavino« na črnem trgu. Zaradi vedno večjega zanimanja za rogove, ki je (tudi) posledica omejenega dostopa do njih, pa je cena za rogove na črnem trgu narasla do te mere, da trenutno njihova vrednost presega ceno zlata in celo kokaina. Danes rogove kupujejo predvsem v Vietnamu, na Tajskem in na Kitajskem kot statusni simbol.

Ti rogovi po svoji sestavi niso prav nič posebnega, zgrajeni so iz beljakovine keratin, ki je ista beljakovina, kot jo lahko najdemo v naših nohtih, laseh in na primer v konjskih kopitih.

Ti rogovi po svoji sestavi niso prav nič posebnega, zgrajeni so iz beljakovine keratin, ki je ista beljakovina, kot jo lahko najdemo v naših nohtih, laseh in na primer v konjskih kopitih. Zaradi težke dostopnosti in vseh zgodb, ki spremljajo rogove, pa njihova vrednost na črnem trgu dosega enormne zneske. Najvišjo ceno za to pa plačujejo nosorogi, ki jim omamljenim pri živem telesu odžagajo rogove in jih pustijo umirati ter mladiči, ki zmedeno stojijo ob razpadajočih truplih mrtvih mam in čakajo, da jih doleti ista usoda.

Tukaj pa pridejo na vrsto sirotišnice za nosoroge, ki se trudijo gasiti požar, ki ga krivolov pušča za seboj. V eni izmed njih sem preživela 6 mesecev prostovoljnega dela in se v tem času dodobra spoznala z nosorogi, z njihovimi zdravstvenimi težavami, obnašanjem ter s posebnimi karakterji, ki krasijo prav vsakega izmed njih. Več o tem pa v naslednjem prispevku.

Eva Tasič - nosorogi - smrtna obsodba zaradi rogov

Rogovi, zaradi katerih nosorogom grozi izumrtje, so po sestavi izredno podobni našim nohtom, saj so zgrajeni iz keratina

DOMAČA STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “DIVJE ŽIVALI”

Avtor: Eva Tasič, veterinarka

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Kaj je stres in kako deluje?
Kako hraniti konja za vzdrževanje zdravja kopit

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.