Opraševalci

Ob besedi opraševalci pogosto pomislimo na (medonosne) čebele, a te so le zanemarljiv del opraševalske skupnosti, ki samo pri nas vsebuje na tisoče vrst. Opraševalci so vse tiste živali, ki prenašajo pelodna zrna z ene rastline na drugo rastlino iste vrste in tako pripomorejo k njenemu razmnoževanju. Čeprav spada večina znanih vrst opraševalcev med žuželke, pa so lahko za opraševanje rastlin ponekod ključne tudi druge skupine organizmov.

Zakaj opraševanje? Večina rastlin je nepremičnih (izjema so npr. nepritrjene vodne rastline, ki se pasivno premikajo po vodi), zato se morajo oploditi na daljavo. V ta namen imajo razvite premične spolne celice, pri različnih skupinah rastlin različno poimenovane. A ne glede na to, ali jim rečemo pelodna zrna ali spore, opravljajo isto nalogo.

To so moške spolne celice, ki imajo težavno nalogo – nekako morajo priti do ženskih spolnih celic, ki najpogosteje ostajajo na rastlinah. Pri mahovih in praprotih potujejo moške spolne celice s pomočjo vode, zato se ti dve skupini najpogosteje pojavljata na bolj vlažnih območjih, mahovi, na primer, tudi na severni strani dreves, kar nam pomaga pri orientiranju v gozdu. Pri mahovih imajo moške spolne celice biček in lahko z njegovo pomočjo aktivno potujejo proti ženski spolni celici.

Višje rastline se delijo na dve skupini, na vetrocvetke, kot so na primer bukev, trave in smreka, in žužkocvetke, kar je večina rastlin z lepimi cvetovi.

Višje rastline pa so za prenos pelodnih zrn razvile poleg uporabe vode (deluje pri mnogih vodnih rastlinah) še dva načina. Te rastline se delijo na dve skupini, na vetrocvetke, kot so na primer bukev, trave in smreka, in žužkocvetke, kar je večina rastlin z lepimi cvetovi. Medtem ko pri prvih raznaša pelod med rastlinami veter, druge za to potrebujejo pomoč živali. Vetrocvetke tvorijo zato, ker so odvisne od vetra, velike količine peloda, saj je raznos naključen in odvisen od smeri in jakosti vetra.

In prav vetrocvetke so krive za alergije, ki pestijo mnoge v pomladanskih in zgodnjepoletnih dneh. V dobrih sezonah lahko sprostijo te rastline ogromne količine peloda in ta obarva po dežju luže v rumeno, lastnike avtomobilov pa prisili k pogostejšemu pranju. Cvetovi vetrocvetk so pogosto nevpadljivih barv in majhni. Primerjajmo samo cvetove bukve in češnje! Češnje imajo zelo opazne cvetove, ki nam že od zelo daleč sporočajo, da v gozdu raste češnja. Po drugi strani pa si verjetno večina ne more predstavljati slike cveta bukve, pa čeprav gre pri bukvi za daleč najštevilnejše drevo pri nas.

Vetrocvetke so “krive” za alergije, ki pestijo mnoge v pomladanskih in zgodnjepoletnih dneh. V dobrih sezonah lahko sprostijo te rastline ogromne količine peloda in ta obarva po dežju luže v rumeno, lastnike avtomobilov pa prisili k pogostejšemu pranju.

Dejan Bordjan - opraševalci - čmrlji so v hladnih dneh aktivnejši opraševalci kot čebele

Črmlji so pomembni opraševalci zgodnje spomladanskih cvetov, kamor uvrščamo tudi cvetove marelic in breskev. To velja še posebej v hladnih dneh, ko so čebele manj aktivne.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Ali so opraševalci v težavah?

Čeprav drugo skupino višjih rastlin imenujemo žužkocvetke, je to ime zavajajoče, saj opravljajo vlogo opraševalca, kot že rečeno, tudi druge skupine živali. Predvsem v tropskem podnebju so zelo pomembni opraševalci tudi netopirji. Za posamezne skupine rastlin, tudi za komercialno pomembne, so netopirji lahko celo ključni opraševalci; oprašujejo več kot 500 vrst rastlin, med drugim tudi nam znane in zanimive banane, mango in duriam.

Pomembno vlogo pri opraševanju rastlin, spet predvsem v tropskem podnebju, opravljajo tudi ptice, in sicer so med bolj znanimi kolibriji. V manjši meri pa so v nekaterih regijah pomembni opraševalci tudi manjši sesalci, kot so glodavci, rovke in nekateri manjši vrečarji. Ti so pomembni opraševalci protej, ki so znane predvsem v cvetličarstvu. Ker pa potrebujejo te skupine dostop do cvetov vse leto, so vezane predvsem na stalno topla območja, izjema so že omenjeni kolibriji, ki se vsako leto selijo iz tropskih delov Amerik vse do Aljaske.

Čeprav drugo skupino višjih rastlin imenujemo žužkocvetke, je to ime zavajajoče, saj opravljajo vlogo opraševalca, kot že rečeno, tudi druge skupine živali, kot so metulji, čmrlji, hrošči, muhe, ptice, netopirji …

Dejan Bordjan - opraševalci - metulji so pomembni opraševalci

Pomemben del opraševalske skupnosti so tudi metulji – na sliki je dnevni pavlinček –, ki so še posebej odvisni od dobro ohranjenih travnikov.

Tudi pri nas opravljajo opraševanje, čeprav le manjši del, tudi nekatere ptice, ko se zgodaj spomladi prehranjujejo s pelodom in nektarjem nekaterih vrst vrb in evkaliptusov, a najpomembnejša skupina opraševalcev pri nas so vendarle žuželke. Vsi poznamo seveda čebele, a poleg vsem dobro znane medonosne čebele, pri nas zastopane s kranjsko sivko, živi v Sloveniji še več kot 500 vrst drugih čebel.

Nadvse pomembna skupina opraševalcev pri nas pa so še metulji, tako dnevni kot nočni, dvokrilci (muhe), druge skupine kožekrilcev (tudi čebele so kožekrilci) in mnogo vrst hroščev. Ko govorimo o ogroženosti in pomembnosti čebel, pogosto pozabljamo ali pa v celoti spregledamo pomen vseh drugih opraševalcev.

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

Poleg velikega števila različnih vrst čebel živi v Sloveniji tudi 182 vrst dnevnih metuljev (cekinčki, citrončki, belini) in več kot 3400 vrst nočnih metuljev ter vsaj 274 vrst muh trepetavk (skupina muh, ki se hranijo z nektarjem, s svojim barvnim vzorcem pa posnemajo čebele in ose). Vse vrste iz teh skupin sicer niso opraševalci, kljub temu pa nam že samo število vrst veliko pove o pomenu žuželk pri opraševanju.

Čebele sicer res oprašujejo veliko vrst rastlin, tudi mnogo kulturnih rastlin in so zato ključni del narave, a mnogih vrst ne oprašujejo. Poleg tega pa velikega deleža medu (to velja za skoraj ves hojev in gozdni med), ki ga konzumiramo, čebele ne pridobijo z opraševanjem cvetov, pač pa z nabiranjem mane, ki jo pridela več vrst listnih uši.

Dejan Bordjan - opraševalci - lipov veščec

Nočni metulji, na sliki lipov veščec, po številu vrst močno prekašajo vse druge opraševalce in so zato ključni za delovanje ekosistemov.

V velikih rastlinjakih, kjer gojijo razhudnikovke (predvsem paradižnik), uporabljajo za opraševanje namesto čebel nekaj vrst čmrljev in pridelek bi bil brez njih bistveno manjši. To, da kak cvet ni namenjen za to, da bi ga oprašile čebele, kaže tudi čas, kdaj v dnevu se razcveti. Rastline, ki cvetijo v glavnem ponoči, kot so, na primer, slaki, ali zgodaj zjutraj, oprašujejo druge vrste žuželk.

Ponoči oprašujejo v glavnem nočni metulji, zjutraj so pomembni opraševalci čmrlji, ki prenesejo občutno nižje temperature kot čebele, zato pa so to spomladi ene prvih žuželk, ki obletavajo zgodnje spomladansko cvetje, in jih najdemo tudi na najvišjih travnikih naših gora.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Ekologija živali in medvrstni odnosi v naravi

Dejan Bordjan - opraševalci - muhe trepetavke

Muhe trepetavke so številčno močna skupina opraševalcev. Na sliki lebdi ob redkem njivskem plevelu, navadnem kokalju.

DOMAČA STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “DIVJE ŽIVALI”

Avtor: Dejan Bordjan, doktor biologije

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Neja Magdalenc: Barefoot režimPrednosti in slabosti režima barefoot - 1. del
Ajda Mav: Utrjen teren.Aktivna prosta reja

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.