Osnovne potrebe za preživetje vsakega živega bitja so hrana, voda, izločanje in potreba po zavetju. Živali, ki so se med evolucijo razvile za življenje v skupini, pa nujno potrebujejo tudi družbo.
Hrana je osnova za preživetje vseh živih bitij. Za zagotavljanje zdravja, dobrega počutja in razvoja mora biti hrana kakovostna. Kaj je primerna hrana za psa, pa je odvisno od vsakega psa posebej. To preprosto pomeni, da ne obstaja ena, absolutno pravilna formula, kako pripraviti najprimernejši obrok.
Kakšno hrano boste ponudili svojemu psu, je odvisno od mnogih dejavnikov, med drugim od vrste aktivnosti, s katero se ukvarja, njegovega zdravja, starosti in osebnih preferenc.
Hrana je za naše pse tako zelo pomembna, je tudi učinkovit motivator za njihovo vedenje in jo zato pogosto izkoriščamo pri vzgoji in šolanju psov. Žal pa se mnogokrat zgodi, da postane hrana tudi prisilno sredstvo in način nadzorovanja psa – če pse nagrajujemo za dobro opravljeno delo oziroma nalogo, ki smo mu jo zadali, in če mu hrano omejimo, če svojega dela ne opravlja, kot bi mi želeli. Odtegovanje hrane je za psa stresno, dolgotrajen stres pa vodi v vedenjske težave.
Ker je hrana tako pomembna za preživetje, za normalno delovanje telesa, njegovih sistemov, tkiv in celic, se je pri živih bitjih razvil določen telesni odziv na njen pomanjkanje. Tako bo telo, ko nima na dosegu prostih hranil, najprej sporočilo, da je lačno in da je treba poiskati hrano. In če hrane ni na voljo, se zahteva stopnjuje, in to do trenutka, ko se izklopijo določene višje možganske funkcije (socialne veščine, toleranca, učenje) in se vklopi program za preživetje.
Ta program vključuje sproščanje stresnih hormonov, ti pa onemogočijo delovanje imunskega sistema in porušijo ravnovesje v telesu. To se kaže tako, da se najprej pojavijo vedenjske težave (nestrpnost, reaktivnost, nezmožnost učenja), nato pa še zdravstvene težave (najprej težave, povezane z zmanjšanjem odpornosti, temu pa sledijo kronična obolenja).
Ker je hrana ena osnovnih potreb, jo moramo našim kosmatincem zagotavljati brezpogojno, in to v obliki, ki jim je potrebna, da so lahko srečni in zadovoljni. To pomeni med drugim, da imajo pravico, da se najedo do sitega v enem obroku, ne da bi pri tem kdorkoli od njih karkoli zahteval ali jim karkoli vsiljeval.
Psu mora biti vedno in povsod na razpolago tudi voda. Sveža pitna voda, v vsaki situaciji. Gotovo nas ima večina doma pasjo posodo z vodo vedno napolnjeno in pripravljeno za primer, da bi se naš pes želel odžejati. V stresnih situacijah, ko telo resnično zahteva večje količine vode, pa običajno odpovemo, že na vsakdanjih sprehodih, predvsem ko se naš pes igra z drugimi psi ali preteče večje razdalje, ko bi mu morali že med aktivnostjo ali pa vsaj takoj po njej ponuditi vodo.
Ravnovesje vode v telesu spremenijo tudi situacije, kot so obiski pri prijateljih, novo okolje, pasja šola in obisk pri veterinarju, ki sprožijo v telesu našega psa določeno reakcijo. Zato pa pogosteje lulajo in seveda morajo posledično več tudi piti.
Zlasti psi, ki so pod stresom, izločajo večkrat, zato se tudi pri tistih, ki trpijo zaradi ločitvene stiske, pogosteje dogajajo »nesreče«.
Poleg hrane in vode psom omejujemo tudi čas in pogostost izločanja. A zavedajmo se, da se z izločanjem telo znebi odvečnih, tudi strupenih snovi. Kako pogosto mora pes na potrebo, je odvisno od njegove prehrane, zdravja, aktivnosti, starosti in stresa. Zlasti psi, ki so pod stresom, izločajo večkrat, zato se tudi pri tistih, ki trpijo zaradi ločitvene stiske, pogosteje dogajajo »nesreče«.
Nezmožnost izločanja (pa naj bo to lulanje ali kakanje) v telesu vedno povzroči stres, zato je priporočljivo, da za pse, ki morajo ostati sami osem ali več ur, poskrbimo tako, da bodo imeli nekoga, ki jih bo v tem času peljal ven vsaj toliko, da opravijo potrebo.
V povprečju potrebujejo psi na dan od 10 do 14 ur spanja, pri tem pa je pomembno razlikovati med spanjem in počivanjem. Ko pes leži na svojem prostoru, to še ne pomeni, da spi.
Potreba po zavetju pa vsebuje v resnici dva elementa – spanje in varnost. Obstajajo sicer okvirne izmerjene vrednosti, a količina spanca, ki ga potrebuje vaš kosmatinec, je odvisna od veliko dejavnikov:
Pomanjkanje spanca vodi v bolj prvinska vedenja, zmanjševanje sposobnosti nadzora čustev in pretirano odzivnost na negativne dražljaje. Med spanjem potekajo tudi pomembni fiziološki procesi, ki krepijo imunski sistem in omogočajo zdravo hormonsko ravnovesje. Najpomembnejše pa je, da ima telo med spanjem čas, da si odpočije od stresnih hormonov, kot sta adrenalin in kortizol.
Sproščanje stresnih hormonov je sicer normalno in pri dejavnostih, ki jih počnemo s svojim psom, naravno, a ob pomanjkanju spanja se lahko v telesu nakopičijo, to pa vodi v dolgotrajen stres. Psi, ki trpijo zaradi dolgotrajnega stresa, pa pogosto kažejo znake reaktivnosti, preobčutljivosti, se težje učijo in so bolj nagnjeni k izražanju agresije, saj stres znižuje prag čustvenega in impulzivnega odziva.
Za kvaliteten spanec je izjemno pomembno, da ima pes primerno, dovolj veliko in dovolj udobno ležišče, kamor se lahko umakne, kadarkoli si tega zaželi.
Ležišče mora biti nameščeno v mirnem prostoru, kjer ga ne bomo motili, kjer se lahko počuti varnega in se popolnoma sprosti.
Upoštevati moramo tudi, da so naši psi socialna bitja in evolucijsko prilagojeni spanju v skupinah oziroma v bližini nekoga, ki mu zaupajo. Enako pomembno je tudi, da jih med spanjem ne zbujamo, če ni resnično nujno.
Del zagotavljanja primernih razmer za dober spanec našega psa je tudi varnost. To je v bistvu najpomembnejša osnovna potreba našega štirinožnega prijatelja. Če se pes (oziroma katerokoli bitje) ne počuti varnega, če čuti, da je njegovo življenje ogroženo, ne bo ne pil, ne jedel ali spal. Med tem ekstremom in sproščenim psom, ki se počuti popolnoma varnega, pa obstaja cela paleta odtenkov.
Psi so socialna bitja, kar pomeni, da za svoj obstoj nujno potrebujejo družbo drugih živih bitij in predstavnikov svoje vrste. Prva in najpomembnejša stvar, ki si jo pes želi in jo potrebuje, je torej biti sprejet v svoji družini. Po svoji naravi psi iščejo informacije in vodstvo pri svojih ljudeh. V nas iščejo potrditev, da se vedejo primerno našim željam, da smo z njimi zadovoljni, in navodila, kako lahko to dosežejo. Če teh informacij od nas ne dobijo, postanejo negotovi, zaskrbljeni, prestrašeni, to pa vodi v vedenja, ki jih označujemo kot problematična.
Večina nas sicer razume in priznava pasjo potrebo po druženju s sebi enakimi, a pomen tega še vedno pogosto podcenjujemo. Druženje s predstavniki svoje vrste, vključenost in sprejetost v skupino vrstnikov pa so za pse enako pomembni kot hrana in voda. Zato, če se le da, omogočite svojemu psu čim večkrat druženje z njegovimi prijatelji. Vendar ne pretiravajte z igro ali dolžino sprehoda, bolje je izpeljati več kratkotrajnih srečanj.
Preden torej psa obsodimo, da je problematičen, neučljiv ali neubogljiv, se moramo vprašati, ali mu res zagotavljamo vse za zadovoljevanje osnovnih potreb in v kolikšni meri lahko to še izboljšamo.
