Poletje je čas, ko smo večinoma bolj brezskrbni in se poskušamo čim bolj sprostiti. Kaj hitro pa lahko vroči dnevi, piki žuželk, vroča podlaga … povzročijo težave našim pasjim prijateljem. Na kaj moramo biti v teh vročih dneh posebej pozorni?
Vročina
Ni poletja brez vročine in t. i. vročinskih valov, dnevov, ki po visoki temperaturi še posebej izstopajo. V teh dneh se s psom izogibajmo sprehodov čez dan; na daljši sprehod ga peljimo zgodaj zjutraj in pozno zvečer, vmes pa ven res samo toliko, da opravi potrebo. Če so psi predolgo izpostavljeni hudi vročini oz. so ob povišani temperaturi telesno aktivni, lahko pride pri njih do toplotnega udara. Toplotni udar je življenjsko ogrožujoče stanje, nastane pa zaradi prekomernega zvišanja telesne temperature. Zaradi tega lahko pride do šoka, odpovedi organov in v najhujšem primeru celo do smrti, zato potrebujejo taki psi takojšnjo veterinarsko pomoč.
Zakaj pride do toplotnega udara? Odvečno toploto oddajajo psi predvsem s sopenjem, ne hladijo pa se s potenjem tako kot mi, ljudje. Nekaj žlez znojnic imajo le na spodnji strani šap, vendar to za uravnavanje telesne temperature ni dovolj. In če temperatura okolja preseže zmožnost reguliranja telesne temperature, lahko pride do pregrevanja telesa in s tem do toplotnega udara.
To, kje je meja, ko je telo še sposobno regulirati temperaturo, je odvisno od različnih dejavnikov, mnogo pa tudi od pasme – posebej občutljive so bahicefalične pasme (mops, francoski buldog, angleški buldog, bokser, bostonski terier …), ki imajo zaradi krajšega gobčka skrajšano dihalno pot in s tem zmanjšano zmožnost ohlajanja. Občutljivejši so tudi mladiči ter starejši in bolni psi.
Najpogostejši vzrok za toplotni udar pri psih je puščanje živali v poletnih dneh v avtomobilu na soncu. Naj opozorimo, da je to početje nesprejemljivo, saj se temperatura v avtomobilu izredno hitro zvišuje. Dovolj je že nekaj minut, da temperatura tako naraste, da je lahko za žival to usodno. Problematični so tudi pasji boksi, ki nimajo sence, in verige, ki, da bi se pes lahko umaknil v zavetje pred soncem. Vedno, v teh vročih dneh pa še posebej, morajo živali imeti ves čas na voljo svežo čisto vodo.
Znaki toplotnega udara so močno sopenje, pojavi se lahko povečano slinjenje, notranja stran uhljev je vroča in pordela, jezik visi iz gobčka, živali so nemirne, živčne, panične. Pojavi se hitro bitje srca, hitro plitvo dihanje, ustna sluznica in jezik sta močno pordela, živali postanejo apatične, nimajo ravnotežja, lahko pride tudi do bruhanja in driske. Stanje šoka se kaže kot blede ali modrikaste sluznice, kar kaže na slabo oskrbo krvi s kisikom, pojavijo se krči in sledi pogin.
Najpogostejši vzrok za toplotni udar pri psih je puščanje živali v poletnih dneh v avtomobilu na soncu. Naj opozorimo, da je to početje nesprejemljivo, saj se temperatura v avtomobilu izredno hitro zvišuje. Dovolj je že nekaj minut, da temperatura tako naraste, da je lahko za žival to usodno.
Kaj lahko storimo sami v primeru toplotnega udara?
Psa takoj prestavimo v hladen, senčen prostor in ga začnemo ohlajati. Hladiti ga začnemo na oddaljenih delih telesa, torej po šapah, nato počasi po spodnjem delu trebuha, do ledvenega področja, nato prsni koš in vrat. Ne smemo takoj hladiti glave, saj lahko povzročimo še hujše stanje. Hladimo s hladno ali mlačno vodo, žival lahko z njo polivamo ali nanjo položimo mokre brisače, te pa pogosto menjavamo.
Priporočljivo je merjenje rektalne temperature, saj s tem spremljamo, kako hitro se žival ohlaja – normalna telesna temperatura psa je med 37,5 in 39,0 stopinj Celzija. Če pes lahko pije, mu ponudimo mlačno vodo, če ni sposoben požirati, pa ga z vodo ne silimo.
Psa čim prej spravite k veterinarju, saj potrebuje pregled, tudi če ste ga uspešno ohladili.
Vroča podlaga
Če ste kdaj bosi hodili po vročem asfaltu ali drugih površinah, ki jih sonce segreje, veste, kako vroče lahko postanejo. Res je, da imajo psi blazinice, ki so namenjene zaščiti pred neugodno podlago, a se lahko tudi blazinice poškodujejo. Če psi hodijo po prevroči podlagi, lahko pride do opeklin z mehurji, blazinice lahko tudi počijo in se oluščijo.
To je zelo boleče, zato živali močno šepajo, zdravljenje pa je dolgotrajno. Svetujemo, da se v vročih delih dneva izogibate hoji po takšnih podlagah, če pa to ni mogoče, svetujemo, da psom za takšne izhode obujete zaščitne čevlje, ki bodo blazinice ščitili pred vročino.
Piki insektov, ugrizi kač
Lahko se zgodi, da vašega psa med sprehodom v naravi, med njegovim raziskovanjem okolice, piči insekt – najpogosteje so to čebele ali ose – ali pajek. V večini primerov povzročajo srbež, oteklino na mestu pika in nemirnost živali. Resnejše znake lahko povzročijo piki v bližini glave, na vratu ali celo v ustni votlini – zaradi otekline lahko pride v takem primeru do hujših težav z dihanjem. V skrajnih primerih pa so lahko živali alergične na pik, kar se pokaže z bruhanjem, drisko, nezmožnostjo hoje. V blažjih primerih se svetuje hlajenje mesta pika, pri resnejših pa je nujen obisk pri veterinarju.
Slabše se lahko konča, če pride do ugriza strupene kače. V poletnih dneh kače počivajo na skalah ali v nizki podrasti in jih živali z vohanjem oz. sprehajanjem po teh območjih pogosto prestrašijo, kača pa odreagira z ugrizom, in to najpogosteje v okončine ali glavo. Mesto ugriza kmalu pordi in postane vroče, v nekaj urah pa lahko pride do odmiranja kože. Žival potrebuje čim hitrejšo nujno veterinarsko oskrbo. Čim prej jo spravimo k veterinarju, med transportom pa naj bo čim bolj pri miru (raje jo nesemo, kot da bi sama hodila), mesto ugriza lahko hladimo. Ugriz povzroči lokalne ali sistemske znake, lahko tudi oboje. Lokalno opazimo oteklino, krvavitev, mesto je lahko občutljivo na dotik. Sistemski znaki so pohitreno plitvo dihanje, povečanje bezgavk, motnje srčnega ritma in pospešeno bitje srca, možen je šok. V redkih primerih pride do hudih komplikacij in smrti. Resnost kliničnih znakov je odvisna predvsem od količine izločenega strupa (lahko je tudi suhi ugriz, to je brez izločanja strupa) in telesne teže psa.
V poletnih dneh kače počivajo na skalah ali v nizki podrasti in jih živali z vohanjem oz. sprehajanjem po teh območjih pogosto prestrašijo, kača pa odreagira z ugrizom, in to najpogosteje v okončine ali glavo.
Zajedavci
V poletnem času, ko smo s psi več v naravi, je večja tudi verjetnost, da se srečajo z zajedavci, predvsem s klopi, bolhami in komarji.
Klopi so lahko okuženi s številnimi bakterijami (Anaplasma, Borrelia, Erlichia) ali praživaljo Babesia. Ob taki okužbi lahko pride do pojava kliničnih znakov takoj, čez nekaj tednov ali mesecev, lahko pa nikoli. Če se pojavijo znaki, kot so apatija, vročina, bruhanje, driska, šepanje, blede sluznice, spremenjen urin …, je treba vedno najprej izključiti okužbo s katero izmed klopnih bolezni. Najbolje pa je poskrbeti za preventivo, torej za uporabo sredstev, ki preprečujejo ugriz klopa. Izbiramo lahko med številnimi preparati, svetuje pa se uporaba repelentov.
Bolhe povzročajo hud srbež in zato nemir, živali se močno praskajo in grizejo, razvije pa se lahko tudi alergija na bolšji pik. Svetuje se uporaba preventivnih repelentnih sredstev, in to vse leto.
Piki komarjev so problematični predvsem zaradi možnosti okužbe z nematodom Dirofilario immitis, ki ji rečemo tudi srčna glista. Ličinke tega zajedavca potujejo skozi kožo do pljučnih arterij, po več mesecih ali letih od okužbe pa se lahko pojavijo tudi v srcu. Klinični znaki so lahko kašelj, oteženo dihanje, utrujenost, odpoved srca in nenadne izgube zavesti. Pogosto pa se znaki sploh ne pojavijo, ampak pride le do nenadne smrti.
Kot preventiva se svetuje uporaba repelentnih sredstev, ki delujejo tudi proti komarjem, saj je naš cilj, da do pika sploh ne pride. Za stoodstotno zaščito pa moramo uporabiti tudi posebno sredstvo proti notranjim zajedavcem, ki se daje živali, če živi na katerem od področij, ki veljajo za endemična (med take spadata tudi srednja in južna Evropa), v idealnih primerih v času aktivnosti komarjev enkrat mesečno.
Pomembno je, da je prva aplikacija sredstva manj kot mesec dni po prvem pojavu komarjev in da damo sredstvo zadnjič prav tako v roku 30 dni po koncu sezone komarjev. Sredstvo, ki ga dajemo, ne deluje kot preventiva, ampak z njim uničimo, če je prišlo do pika okuženega komarja, morebitne ličinke nematoda.
Če se posumi, da bi žival lahko bila okužena z Diroiflario immitis, je nujen obisk pri veterinarju, kjer se opravijo določeni diagnostični testi. Če je pes okužen, je potrebna terapija, najpogosteje medikamentozna, opcija pa je tudi kirurška odstranitev glist, vendar se to v Sloveniji ne izvaja.
Trave
Po sprehodu z idiličnim tekanjem po visoki travi lahko opazimo, da pes stresa z glavo, kiha, drgne s smrčkom ali si liže tačke in šepa. Vzrok so lahko semena trav, ki se lahko zapičijo v sluhovode in med blazinice na šapah in celo potujejo v nosno votlino. Če opazite seme trave, ga je treba v celoti odstraniti.
Če opažate težave kljub njihovi odstranitvi, pa je nujen obisk pri veterinarju –zaradi posebne oblike lahko semena namreč ”potujejo” po telesu (predvsem skozi kožo med blazinicami in nato po okončini navzgor) in povzročajo vnetja in boleča mesta in je včasih potrebna celo njihova kirurška odstranitev.
Poletje je prelep letni čas, z nekaj preventivnimi ukrepi pa lahko poskrbimo, da bo tak tudi za naše pasje prijatelje
