Kategorije: DEJAN BORDJAN, Divje živali, V koraku s sezonami, ZA ŽIVALSKE SOPOTNIKEObjavljeno: 17. septembra, 202113,9 min read

Ritmi in cikli v naravi

Pred nami je jesen. Poleg številk na koledarju nam to izkazuje tudi narava. Dnevi se krajšajo in so v septembru le še za las daljši od noči. Listje se že spogleduje z rumenkasto barvo, trgatev pa marsikje v septembru že poteka. Tisti bolj pozorni opazijo tudi, da je čebljanje ptic postalo drugačno, opazne pa so le še redke cvetlice. Kako ptice vedo, da je čas za selitev in kako drevesa vedo, kdaj pospraviti hranila iz listov, da ob prvi pozebi nimajo preveč izgub?

Dejan BOrdjan - ritmi in cikli - listje se obarva zlato rumeno

V jeseni se gozd obarva v zlate barve, kar drevesa uskladijo s pomočjo dolžine dneva. Nizka temperatura pospeši barvanje.

Eden najpomembnejših pojavov v naravi so cikli in ritmi. Velika večina ritmov v naravi izvira iz treh zelo pomembnih pojavov, in sicer iz kroženja Zemlje okoli Sonca, kroženja Lune okoli Zemlje ter vrtenja Zemlje okoli lastne osi. Posledica prvega so sezone in sezonski ritmi, posledica drugega je plimovanje ter osvetljenost noči, posledica tretjega pa je dnevno-nočni ritem. V bistveno daljših obdobjih se pojavljajo še nekateri cikli. Če je vrtenje Zemlje okoli lastne osi dolgo 24 ur, če je Lunin cikel dolg 28 dni in če Zemlja potrebuje okoli sonca dobrih 365 dni (nekaj ur ter minut več – vzrok za prestopno leto), pa so t. i. Milankovičevi cikli dolgi več sto tisoč let ter vplivajo na izraznost sezon in nagnjenost Zemljine osi.

Prvi vpliva na pojavljanje ledenih dob. Čeprav je kontraintuitivno, pa na pojav ledenih dob ne vpliva moč zime, pač pa moč poletja. Če so ta mila, več leda ostane do naslednje zime in se ta prične kopičiti, če pa so vroča, pa se več ledu stopi ter prične izginjati. Poleg tega pa so tla in voda toplejša ter se zato dlje časa ohlajujejo. Nagnjenost Zemljine osi pa nam pove, kje sta severni in južni pol. Ta se približno vsakih 41.000 let prestavi za nekaj stopinj.

Dnevno-nočni cikli

Večina nas ima izkušnje z budilko in vsakodnevnim zbujanjem za odhod v službo ali šolo. Na ta ritem se lahko navadimo. Če v petek ne gremo prepozno spat, se bomo v soboto zbudili blizu vsakodnevne budilke. V naravi vlogo budilke opravlja sonce.

To velja tako za njegov prihod kot odhod. Dolžina dneva je odvisna od hitrosti vrtenja zemlje in danes traja 24 ur. Ob nastanku zemlje naj bi bila dolžina dneva le 6 ur. Dan se še vedno podaljšuje, in sicer za 0,002 sekundi na stoletje.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Gnezdenje ptic

Dejan BOrdjan - ritmi in cikli - mala uharica

Mala uharica, vrsta sove, ima velike oči, kar je prilagoditev na nočno življenje. Na sliki mlada sova, ki je še pokrita s puhom. Da prestraši potencialne plenilce, razširi peruti in se naredi večjo.

Mnogi organizmi, tako živali kot rastline, imajo dnevno-nočni ritem, ki ga imenujemo cirkadiani ritem. Pri tem ločimo vrste, ki so aktivne čez dan (večina ptic), aktivne čez noč (npr.: sove, jazbec …) ali ob mraku (npr.: mali skovik). Obstajajo pa tudi take, ki so lahko aktivne kadar koli v dnevu.

Mnogi organizmi, tako živali kot rastline, imajo dnevno-nočni ritem, ki ga imenujemo cirkadiani ritem. Pri tem ločimo vrste, ki so aktivne čez dan (večina ptic), aktivne čez noč (npr.: sove, jazbec …) ali ob mraku (npr.: mali skovik). Obstajajo pa tudi take, ki so lahko aktivne kadar koli v dnevu. Mi smo pred izumom umetne svetlobe spadali v skupino dnevno aktivnih bitij, ki so pričela dan ob svitu in ga zaključila v mraku. Posebej zanimive so rastline, ki z raznobarvnimi cvetlicami privabljajo žuželke. Posamezne vrste, tako v gozdu kot na travniku ali vrtu, cvetijo v določenem delu dneva. Tisti, ki vedo, v katerem delu dneva cveti posamezna vrsta, lahko na podlagi opazovanja cvetlic ocenijo, koliko je ura.

Aktivnost opraševalcev med žuželkami je usklajena s cvetenjem vrst, ki jih oprašujejo. Na primer: vrtni slak cveti ponoči, oprašuje pa ga slakov veščec (vrsta nočnega metulja), ki je prav tako aktiven samo ponoči. Mnoge vrste imajo veliko prilagoditev na čas aktivnosti, a nekatere lahko ob različnih zunanjih pritiskih spremenijo čas aktivnosti. Tako npr.: medveda danes štejemo za pretežno nočno žival. Ima relativno slab vid in dober sluh in vonj. V preteklosti pa verjetno ni bil nočno aktiven. Verjetno je bil aktiven v različnih delih dneva, odvisno od sezone in vremena. Zaradi velikosti in moči smo ga imeli za nevarno zver. Zaradi tega smo ga tisočletja preganjali. Ker smo bolj dnevna bitja, so jo bolje odnesli tisti medvedi, ki so bili bolj nočno aktivni. Tako je postal pretežno nočno aktiven. Rjavi medved iz Severne Amerike je še danes pretežno dnevno aktiven!

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

Sezone

Dolžina svetlega dela dneva se razlikuje glede na sezono in zemljepisno širino. Znotraj polarnega kroga je lahko poleti dan dolg precej več kot 24 ur, medtem ko lahko pozimi sonce ne vzide več mesecev. Dolžina dneva se spreminja odvisno od položaja sonca glede na Zemljo. In ti premiki ustvarjajo sezone. Spreminjanje nagnjenosti Zemlje glede na Sonce spreminja moč sončnih žarkov, ki padejo na določen del planeta. Bolj pravokoten kot je vpadni kot žarkov, več energije prenesejo in bolj toplo je takrat na tistem mestu. Torej, bolj kot je Sonce visoko na obzorju, bolj toplo je pri nas. Najvišje je poleti, najnižje pa pozimi. Ker je poletni del zemlje obrnjen proti Soncu, je ta del tudi bolj osvetljen in je dan daljši.

Ker je daljšanje in krajšanje dneva ter s tem povezane sezone zelo predvidljivo, so se temu ritmu prilagodili tudi organizmi. Daljšanje dneva sporoči rastlinam, da lahko poženejo nove poganjke. Zelo zgodne vrste (zvonček, trobentica …) poženejo ob dovolj toplih pogojih, bolj pozne (grmovnice, drevesa, pozne travniške vrste) pa so bolj vezane na dolžino dneva. Pri slednjih vrstah je cvetenje tako predvidljivo, da medtem ko težko rečemo v naprej, kdaj bodo zacvetele trobentice, lahko načrtujemo svoj obisk dežele tulipanov ali pobiranje cvetov lipe. Podobno velja za jesen. Kljub zelo toplim jesenim v zadnjih letih, pa listje prične odpadati v podobnem času kot v preteklosti, le barve so lahko lepše.

Dejan Bordjan - ritmi in cikli - jesenski podlesk

Jesenski podlesek cveti v jeseni (v avgustu in septembru), na pričetek cvetenja vpliva dolžina dneva.

Pri živalih zmernega pasu sprememba dolžine dneva sproži hormonske spremembe, ki jih pripravijo na selitev, gnezdenje, parjenje ali pričetek kopičenja zalog za zimo. Tako kljub toplim dnevom v septembru veliko število ptic že zapušča naše kraje. Ker njihov odhod upravlja dolžina dneva in ne temperatura, je v začetku septembra nekaj vrst že v Afriki ter Indiji. Še bolj dramatična sprememba je med prehodom iz pomladi v poletje v intenzivnosti ptičjega petja. Intenzivnost petja upada vse od sredine maja dalje.

Sicer nekatere vrste takrat šele pričenjajo z gnezdenjem, a veliko drugih nehuje. Junija je petje omejeno večinoma na jutra, a še vedno pestro in intenzivno. Konec junija pa se tudi to skoraj ustavi. Največjo spremembo v intenzivnosti zaznamo v času okoli poletnega solsticija, ko je sprememba dneva najmanjša in se dnevi pričnejo krajšati.

Pri živalih zmernega pasu sprememba dolžine dneva sproži hormonske spremembe, ki jih pripravijo na selitev, gnezdenje, parjenje ali pričetek kopičenja zalog za zimo.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Opraševalci

Dejan Bordjan - ritmi in cikli - močvirska trstnica

Močvirska trstnica je ena izmed vrst, ki je v Evropi najkrajši čas. Zadnje prispejo v Evropo šele v maju, prve pa že julija letijo proti Afriki. Na mnoge seleče vrste ptic ima odločilen vpliv na čas selitve sprememba dolžine dneva.

Luna

Pravijo, da ima Luna svojo moč. Res jo ima. Čeprav ni veliko očitnih ritmov, ki bi se ujemali z enim prehodom Lune (menstruacija pri ljudeh in še nekaj drugih vrstah je primer tega), pa ima še vedno velik vpliv na organizme na Zemlji. S prehajanjem Lune se spreminja njen osvetljen del in s tem osvetljenost naših noči. Večja kot je Luna, bolj je svetlo.

To ima vpliv na naše spanje in včasih počutje. Še pomembnejši vpliv pa ima na nočno aktivne živali. Svetlost noči ima velik vpliv na uspešnost lova plenilcev, oziroma preživetje plena. Hkrati pa velikost Lune vpliva na intenziteto selitve ptic. Večja kot je Luna, večja je selitev. To pa predvsem zato, ker so med selivkami mnoge sicer dnevno aktivne vrste, ki v temi slabše vidijo.

Velikost Lune vpliva na intenziteto selitve ptic. Večja kot je Luna, večja je selitev. To pa predvsem zato, ker so med selivkami mnoge sicer dnevno aktivne vrste, ki v temi slabše vidijo.

Dejan Bordjan - ritmi in cikli - polna luna

Polna Luna močno osvetli noč in spremeni razmerje med nočnimi plenilci ter plenom in omogoča večji obseg nočne selitve ptic.

Najbolj očitna posledica prehoda Lune je plimovanje. Ponekod se plima pojavlja enkrat na dan, ponekod dvakrat, ponekod je zanemarljivo visoka, ponekod pa je več kot deset metrov visoka. Na obseg plime vpliva velikost in položaj morja. Bolj kot je morje odmaknjeno od Lune, manjši je njen vpliv. Manjši je tudi v zaprtem morju. Tako je v Jadranu največ kak meter, medtem ko je na Atlantiku na isti zemljepisni širini več metrov. Odsotnost Lune bi pomenila precej drugačno morje, kot ga poznamo danes. Plima nastane zaradi privlačne sile Lune, ki na najbližji točki morje dvigne proti sebi.

Ta vlek morja v smeri kroženja Lune pomaga poganjati morske tokove in ustvarja izjemno pomembno okolje – območje bibavice (območje, ki je del dneva na kopnem in del dneva pod vodo). Čeprav je ta pas pri nas ozek in pogosto vezan na obrežne skale, je dom mnogim vrstam, ki živijo samo na tem območju. Na izlivih rek pa je lahko tako območje izredno veliko. Med Nizozemsko in Poljsko se ob oseki pojavi na tisoče kvadratnih kilometrov blatnih in peščenih polojev, ki so zelo bogati s školjkami ter z drugimi morskimi nevretenčarji. To bogatijo v hladnem delu leta izkorišča na milijone ptic iz družin pobrežnikov.

Dejan Bordjan - ritmi in cikli - pobrežniki

Veliko vrst pobrežnikov se prehranjuje na obsežnih polojih, ki na morju nastanejo v času oseke. V času plime pobrežniki počivajo na robu morja in čakajo, da se Luna premakne ter s seboj ponese vodo in zraku izpostavi njihova prehranjevališča.

Na plimo pa s svojo privlačno silo vpliva tudi Sonce. Kadar se Luna in Sonce poravnata, nastanejo največje plime. Če ta sovpada še z vremensko fronto, se poplavijo območja ob morju, ki so zelo redko poplavljena (npr.: Tartinijev trg v Piranu).

Nekatere vrste rib in rakov uskladijo svoje razmnoževanje s pojavom tako imenovane velike plime (kings tide). Takrat se lahko zberejo v izjemnem številu in odlagajo ikre v mivko na zgornjem robu vode, včasih celo na kopnem. Ikre počakajo na naslednjo veliko plimo. Takrat se izvalijo in odplavajo v morje.

DOMAČA STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “DIVJE ŽIVALI”

Avtor: Dejan Bordjan, doktor biologije

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Kopito kot ogledalo konjevega zdravja
Veganstvo

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.