Strahovi, tesnoba in fobije

Strah je normalen in naraven odziv na nevarno ali potencialno nevarno situacijo. Je pomembno čustvo, ki nam omogoča preživetje, nas ohranja pri življenju. Ko naša čutila zaznajo nekaj, kar bi nas lahko ogrožalo, se v nas sproži sistem za beg in boj. Sproži ga adrenalin, ki povzroči hitrejše dihanje in povišan krvni tlak, srce nam bije hitreje, vsa energija se preusmeri v mišice. Tako smo pripravljeni na soočanje z nevarnostjo (boj) ali umikom pred njo (beg).

Petra Mohar - strah, tesnobe in fobije - pes se mora odločiti, ali je situacija nevarna ali ne

Ko pes zasliši nenaden hrup, potrebuje čas, da preuči izvor in se odloči, ali je situacija nevarna ali ne.

Tako ljudje kot živali se tekom življenja neprestano učijo, kaj je varno in kaj nevarno. Kaj bi jim lahko škodovalo in kaj ni vredno vznemirjanja. Kadar žival zazna potencialno nevarnost, poteka učenje v treh stopnjah:

  • Ko pes zasliši nenaden hrup ali vidi strašljiv predmet, se informacija prenese v del možganov, kjer se shrani in obdela, pes se lahko odloči, kako se bo odzval, da si bo zagotovil varnost. Zato je tako zelo pomembno, da psu pustimo čas, da neznano situacijo preuči in mu omogočimo, da sam izbere, ali bo zadevo raziskal ali se bo umaknil.

  • Ko je pes ponovno izpostavljen enaki nevarni situaciji, jo možgani takoj prepoznajo, zato preskočijo zavestno obdelavo in v trenutku sprožijo avtomatski, nezaveden, urgenten odgovor. Te reakcije pes ne more več nadzorovati.

  • Če je pes vedno znova izpostavljen stresnim situacijam, bodo njegovi možgani razvili povezave, ki jim pomagajo predvidevati in se tem situacijam po možnosti popolnoma izogniti. Na ta način se razvije tesnoba, za katero ni potrebno, da je pes izpostavljen dejanski stresni situaciji, pač pa je dovolj, da zazna določene znake, ki jih povezuje z njo.

Petra Mohar - strah, tesnobe in fobije - pasji možgani povzročijo nenadzorovano reakcijo

Ko pasji možgani zaznajo nevarno situacijo, sprožijo avtomatičen odgovor telesa, ki ga pes ne more nadzorovati.

Strah in tesnoba sta torej tesno povezana. Na splošno je strah naravna reakcija na določeno zaznano nevarnost, medtem ko se občutek tesnobe pojavi pri nedoločljivi, prihajajoči, morebitni nevarnosti. Če psa pogosto izpostavljamo situacijam, ki mu povzročajo občutke tesnobe, lahko le-ta postane kronična, kar negativno vpliva na kvaliteto življenja. Pes lahko tesnobo posploši tudi na druge situacije in sistem, ki se je razvil kot obramba pred nevarnostjo, ne služi več svojemu namenu.

Potenciran strah ali travmatična izkušnja, ki je lahko enkraten ali ponavljajoč se dogodek, lahko vodijo v fobije. Fobija je pretiran in nesorazmeren odgovor na strašljivo situacijo, saj moč odziva predstavlja večje tveganje kot sama situacija.

Petra Mohar - strah, tesnobe in fobije - razumevanje pasjega strahu

Ne glede na to, ali je nevarnost resnična ali ne, si naši psi zaslužijo, da spoštujemo in razumemo njihov strah ter zaskrbljenost.

Ne glede na stopnjo in intenziteto strahu, tesnobe ali fobije, si naši psi zaslužijo, da spoštujemo njihovo dojemanje situacije.

Vseeno ali je situacija res nevarna ali pa se našemu psu to samo zdi, je naša dolžnost, da mu nudimo oporo in mu s sočutjem pomagamo premagati strah, kolikor je v naši moči.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Kaj je stres in kako deluje?

ŌKAMI TRGOVINA –IZDELKI ZA PSE

Ko našega psa nekaj prestraši, lahko naredimo sledeče:

  • Če se pes ustraši nepremičnega predmeta in se ustavi, ga pustimo ter počakamo, da z varne razdalje preuči situacijo. Psi so radovedna bitja in sčasoma ga bo premagala naravna radovednost. Če ga ne in se predmetu ne želi približati, mu pustimo, da se predmetu v loku izogne ali pa se celo obrnemo ter gremo v drugo smer. Če imamo dovolj dolgo vrvico, ki dovoljuje, da pes ostane na zanj varni razdalji, se predmetu lahko približamo, se ga na kratko dotaknemo in nadaljujemo pot ali se vrnemo k psu. Velika verjetnost je, da ga bo to opogumilo.
  • Če se pes ustraši premikajočega se predmeta, človeka ali živali, se umaknemo na varno razdaljo. Če smo na sprehodih pozorni, kaj naš pes dela in če poznamo telesno govorico našega psa, bomo hitro videli, kdaj je določena situacija za psa neprijetna. Takoj ko opazimo prve znake, se težavi izognemo v loku.
Petra Mohar - strah, tesnobe in fobije - ne silite psa k soočanju

Ne silite psa, da se sooči s situacijo, ki ga straši, saj je velika verjetnost, da se bo odzval obrambno.

  • Psa nikoli ne silimo ali vabimo s priboljški, saj lahko oboje vodi v resne težave. Če psa silimo, da se sooči s strašljivo situacijo, je velika verjetnost, da se bo poskušal braniti in bo odreagiral agresivno. Če ga v situacijo vabimo s priboljški, se lahko zgodi, da bo svoj strah potlačil, dokler bodo na voljo priboljški. Takoj ko bo dobrot zmanjkalo, se bo zavedel strahu in odreagira lahko s paniko.
  • Psa za izkazovanje strahu nikoli ne kaznujemo. Naša naloga je, da ga zavarujemo v našem okolju, mu pokažemo, da nam lahko zaupa in mu bomo zagotovili varnost.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Smo pripravljeni na psa?

Ne glede na intenziteto ali pogostost strašljivih situacij, se moramo zavedati, da se učinki stresa poznajo še nekaj časa, lahko ure ali celo dni. Kako dolgo bo naš pes čutil posledice stresa, je odvisno od posameznika in situacije.

Pomagamo jim lahko tako, da jim omogočimo sproščanje in jim zagotovimo dovolj kvalitetnega počitka ter spanja.

Petra Mohar - strah, tesnobe in fobije - pes se mora po stresu spočiti

Za sposobnost soočanja s stresom in premagovanja strahu je pomembno, da psu zagotovimo dovolj kvalitetnega spanca.

Poleg zagotavljanja miru, da se njihovo telo lahko obnovi in da lahko informacije v miru predelajo, lahko z nekaterimi dejavnostmi spodbudimo sproščanje stresa, ki se je v našem psu nabral v strašljivi situaciji.

Ena takih aktivnosti je preprost sprehod na mirnem prostoru ali v času, ko ni prometa in drugih ljudi ali psov. Bistvo sproščujočega sprehoda je, da psu pustimo, da se prosto giblje, se ustavlja, kjer in kolikor želi ter da prevoha in razišče okolico.

Iskanje priboljškov je aktivnost, pri kateri smo za malo truda dobro nagrajeni – pes uživa v vohanju in v iskanju hrane. Ne samo, da taka aktivnost psa umirja, ampak sproža zadovoljstvo, sprošča hormone sreče, mentalno zaposli in utrudi psa. Preprosto vzemite del obroka (ali priboljškov), ga raztresite po tleh doma, na vrtu ali travniku in pustite, da pes vklopi svoj čudovit nos.

Za vohanje in iskanje priboljškov lahko uporabite tudi mnoge interaktivne igrače za pse. Izbira je velika – od različnih inteligentnih igrač, žog in drugih igrač, ki jih napolnite s hrano, preproge ter žoge za vohljanje, gumijaste podloge za lizanje itd.

Za katero koli obliko sproščanja in umirjanja psa se odločite, je to priložnost, da se s psom povežete ter poglobite vajino medsebojno zaupanje in spoštovanje. To vama bo omogočilo, da bosta v prihodnosti skupaj lažje premagovala izzive.

Petra Mohar - strah, tesnobe in fobije - sproščanje je čas za zbliževanje

Za katero koli obliko sproščanja in umirjanja psa se odločite, je to priložnost, da se s psom povežete ter poglobite vajino medsebojno zaupanje in spoštovanje. To vama bo omogočilo, da bosta v prihodnosti skupaj lažje premagovala izzive.

Za vohanje in iskanje priboljškov lahko uporabite tudi mnoge interaktivne igrače za pse. Izbira je velika – od različnih inteligentnih igrač, žog in drugih igrač, ki jih napolnite s hrano, preproge ter žoge za vohljanje, gumijaste podloge za lizanje itd.

Za katero koli obliko sproščanja in umirjanja psa se odločite, je to priložnost, da se s psom povežete ter poglobite vajino medsebojno zaupanje in spoštovanje. To vama bo omogočilo, da bosta v prihodnosti skupaj lažje premagovala izzive.

DOMAČA STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “PSI”

Avtor: Petra Mohar, biologinja in svetovalka za vedenje psov

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Kako prepoznati artritis pri mačkah in jim prilagoditi okolje
Razpoke in mehanske poškodbe kopit

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.