Travišča

Naravna travišča nastanejo, kjer je premajhna količina padavin za drevesa ali kjer so stalni moteči dejavniki. Le-ti vključujejo pašo velikih rastlinojedcev, požare, vetrolome … Travišča lahko razvijejo tudi znotraj gozda.

Poletje se začenja in prvo daljše obdobje brez padavin je tukaj. To je čas, ki ga lastniki travnikov v drugi polovici pomladi komaj čakajo.

Takoj ko je napovedano takšno obdobje, se začne romanje traktorjev s kosilnicami na travnike. Suhi dnevi so nujni, da se trava posuši v seno in se lahko varno shrani za zimske mesece.

PRIPOROČAMO TUDI BRANJE PRISPEVKA: Požari

V letih, ko takšno obdobje zamuja ali celo cel junij in julij ni dveh dni brez padavin, se košnja in spravilo zelo zavlečeta in lahko se zgodi, da je sena zelo malo na zalogi. V kmetijstvu so se naučili ta problem zaobiti s siliranjem trave.

Ta ob lažjem spravilu ohranja tudi več hranil in je zato močnejše krmilo kot seno. A koristi in slabosti silaže s stališča narave so del drugega prispevka.

Dejan Bordjan - travišča - savane

Savane so travišča tropskega pasu, ki bi bila brez velikih rastlinojedov precej drugačna.

Travišča se pojavljajo po celem svetu in so izredno rodovitna območja. Tako rodovitna, da smo jih ljudje večino spremenili v produktivna žitna polja. Pojavljajo se povsod, kjer razmere ne dopuščajo rasti drevesom. V tropskem pasu jih imenujemo savane, v zmernih zemljepisnih širinah stepe (Evropa in Azija), prerije (Severna Amerika), veld (Južna Afrika) in pusta (Madžarska). Travišča na eni strani mejijo na gozd s prehodom čez drevesno savano ali stepo in na drugi na polpuščave in puščave.

Za travišča je značilno nizko, praviloma zelnato, rastlinje, kjer pogosto prevladujejo trave. Slednja so omogočila razvoj prežvekovalcev (danes prevladujoča skupina velikih rastlinojedov), ki v zameno vzdržujejo travišča in preprečujejo, da bi jih prerastle lesnate rastline. Tako lahko prisotnost prežvekovalcev občutno poveča površino travišč, predvsem na robnih območjih, kjer bi sicer lahko drevesa rastla, a so zaradi pomanjkanja vode v stalnem stresu.

Dejan Bordjan - travišča - na položnih obalah Atlantika uspevajo travišča

Zaradi stalnega vetra in zelo odcednih tal, na položnih obalah Atlantika uspevajo travišča.

Travišča v Evropi

Prevladuje mnenje, da je Evropo, z izjemo skrajnega severa (tundra), območij nad gozdno mejo in vzhodnih delov celine (Madžarska, Ukrajina), prekrival gozd. To mnenje se opira na naravne razmere (dovoljšnja količina padavin in dovolj visoka temperatura) ter na palinološke raziskave (raziskave fosilnega cvetnega prahu, ki se je nalagal v jezerskih usedlinah in močvirjih). Kljub vsemu so znotraj Evrope območja, kjer so se travišča pojavljala med gozdom.

Poleg zgoraj pomenjenih območij so ena takšnih območij, mokrišča. Preveč vode v tleh prav tako zavira rast dreves. Na takšnih območjih so se razvila obsežna šašja in nizka barja. Za oba tipa je značilna visoka vsebnost vode v tleh, ki pogosto sega nad nivo tal (poplavljene površine), le da je na nizkih barjih vsebnost hranil nizka, na šašjih pa pogosto vsaj zmerna. Prva se pojavljajo na povirnih delih potokov in rečic, kjer se hranila predvsem spirajo.

ŌKAMI TRGOVINA – KNJIGARNA

Druga se pojavljajo ob nižinskih delih rek in rečic, kjer se slednje pogosto razlivajo in odlagajo hranila, ki so jih pobrala v zgornjih delih toka. Na obeh se pojavljajo vrste, ki so specializirane za takšna območja. Zanimivo je, da na mokriščih najdemo tudi suha travišča. Na srednjih tokovih rek oz. tam, kjer se reke iz gora prebijejo na ravnine, odlagajo velike količine gramoza v obliki obsežnih prodišč.

Le-ta so zelo odcedna in zato na njih pogosto primanjkuje vode. Na takšnih se ob določenih pogojih razvijejo travišča, ki se zelo počasi zarastejo. A še preden se to zgodi, zaradi dinamike reke nastanejo nova travišča. Travišča so se razvila tudi ob morskih obalah, predvsem tam, kjer se nalaga pesek in so značilne peščene sipine. Največ takšnih travišč je prisotnih na Atlantskih obalah, pogosto so bila prisotna tudi na Sredozemskih obalah.

Dejan Bordjan - travišča - razvijejo se tudi na območjih z visoko talno vodo

Travišča se razvijejo tudi na območjih z visoko talno vodo. Na sliki je visoko šašje na poplavni ravnici reke Biebrza na Poljskem.

Travišča nastajajo tudi znotraj gozda. V hribovitem svetu se na strmih pobočjih, ki pogosto drsijo in preprečujejo drevesom, da bi se lahko držala podlage, pojavljajo travišča. Travišča, ki so pogosto kratkotrajnega veka, povzročajo večje naravne motnje. Mi jih poznamo pod skupnim izrazom, naravna katastrofa. V to skupino spadajo: požari, vetrolomi, žledolomi in snegolomi občasno tudi poplave. Požari odstranijo odmrlo vegetacijo in pogosto tudi lesne rastline. S tem nižjim rastlinam omogočijo, da se razbohotijo. V Evropi je najbolj požarno območje območje Sredozemlja, kjer so se mnoge vrste dreves prilagodile na pogoste požare.

Travišča, ki nastanejo kot posledica naravnih pojavov, so zelo raznolika v obsegu in s tem tudi v času, ki je potreben, da se gozd vrne. Večja, kot je presvetlitev v gozdu, več časa potrebuje, da se gozd povrne in več travniških organizmov jo poseli. Če so na posameznih območjih ti pojavi dovolj pogosti, so tam travišča bolj ali manj stalno prisotna.

Dejan Bordjan - travišča - na sliki je primer svetlega nižinskega gozda z bujno zeliščno plastjo, kjer prevladujejo trave

Travišča uspevajo tudi v gozdovih. Na sliki je primer svetlega nižinskega gozda z bujno zeliščno plastjo, kjer prevladujejo trave.

Svetel gozd

Travišča se lahko v gozdu pojavijo tudi brez presvetlitve. Gozdom, kjer je bogato prisotna zelnata (traviščna) plast, pravimo svetli gozdovi. Pojavijo se tam, kjer prevladujejo drevesa s prosojnimi krošnjami (borovi gozdovi), v nižinah z večjo vsebnostjo vode v tleh (dobrave) ali na pobočjih (ilirski bukovi gozdovi).

V takšnih gozdovih se pogosto pojavljajo mnoge vrste, ki jih opredelimo kot vrste travišča (rumeni strnad, rjavoglavi srakoper). V takšnih gozdovih se tudi presvetlitve obdržijo dlje časa in zaradi travnate podlage privabljajo večje črede velikih rastlinojedov.

Dejan Bordjan - travišča - rumeni strnad

Rumeni strnad je vrsta travišč, a gnezdi tudi v svetlih gozdovih.

Pred večjimi človeškimi posegi in po ledenodobnem izumiranju, so bile v Evropi prisotne velike črede zobrov (evropski bizon), turov (prednik domačega goveda), jelenov in konj. Vse te vrste so se pojavljale v širokem pasu med zahodno Evropo in vzhodno Azijo. Vse so se v predzgodovinskih obdobjih pojavljale tudi v danes gozdnatih območjih in vsi danes živeči potomci se prehranjujejo s pašo zelnatih rastlin, ki jih dopolnjujejo z brstjem in vejicami dreves.

Kolikšen vpliv na razširjenost travišč so imele te vrste, je stvar znanstvenih razprav, a dejstvo je, da se marsikje, kjer so v zadnjem stoletju zaradi lova odstranili velike rastlinojedce, travišča spreminjajo v gozdove. Torej lahko upravičeno domnevamo, da je bil obseg travišča bistveno večji, kot bi lahko sklepali samo po klimatskih razmerah. To potrjujejo tudi vrste, ki so primarno omejene na travišča ali grmišča in Evropo.

DOMAČA STRAN
NAZAJ NA “ŽIVALSKI SOPOTNIKI”
NAZAJ NA “DIVJE ŽIVALI”

Avtor: Dejan Bordjan, doktor biologije

O MENI

Delite ŌKAMI članek 🐾

Artritis pri konjih 1. del - kako dobro ga poznamo?
Oskrba mačke na domu

*Spletne vsebine ŌKAMI so avtorsko zaščitene po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Več si preberite tu.