Tudi starejši konji so lahko fit

Avtor članka: Katja Porenta
Deli s prijatelji

Konji v poznih najstniških letih so v modernem konjeništvu pogosto označeni za stare. Marsikateri konj ima pri svojih petnajstih letih že lep nabor zdravstvenih težav, ki mu otežujejo opravljanje svojega poklica, vendar to še ne pomeni, da je konj nared za pokoj. Tako kot starejši ljudje, so tudi starejši konji radi fit. Če poskrbimo za redno in primerno rekreacijo, lahko konje ohranjamo fit tudi v zgodnjih ter poznih dvajsetih letih in morda še dlje.

Kje začeti?

Prvi koraki so pogosto najtežji, še posebej, ko imamo opravka s konjem z obstoječimi težavami. Pri starejših konjih gre pogosto za tipične težave, povezane z obrabo sklepov. Konji se gibljejo bolj togo, pogosto neizrazito šepajo, ali pa šepajo le občasno.

Preden se lotimo fitnes programa, je bistveno, da se posvetujemo z veterinarjem in naslovimo morebitno bolečino. Ko nam veterinar da zeleno luč za lahko delo, lahko pričnemo s postopnim nabiranjem kondicije in z jačanjem mišic. Najlažji začetek so redni sprehodi.

Konji, mladi in stari za ohranjanje zdravja potrebujejo gibanje, ki pa ga pogosto ne dobijo dovolj. Tudi če konj živi zunaj ali preživi večino časa v izpustu, bo le malo verjetno izpolnil vsakodnevne potrebe po gibanju.

Super način, kako povečati količino gibanja, obenem pa ne preobremeniti konjevega gibalnega aparata, so sprehodi na roki.

Za začetek lahko poskusimo s 30-minutnim sprehodom po ravnem (če ste v dvomih, se lahko glede dolžine sprehoda posvetujete z veterinarjem). Kratek sprehod vsak dan ali vsak drugi dan se morda zdi kot nekoliko neučinkovita metoda za ohranjanje kondicije, vendar so redni sprehodi za seniorje preprosto nepogrešljivi. Čas postopoma povečujemo, prav tako lahko v sprehod vpeljemo hojo v hrib in po različnih podlagah.

Pri povečevanju zahtevnosti se vedno oziramo na konja. Ob spremembah treninga vedno opazujemo njegovo počutje, reakcijo in gibanje med samim treningom ter tudi dan po njem. Pri sprehodih je bistvena rutina. Po enem ali dveh sprehodih najverjetneje ne bomo opazili razlike, po mesecu ali dveh vsakodnevne hoje pa lahko opazimo velike razlike v konjevem počutju.

Fitnes za babice in dedke

Poleg sprehodov lahko že na začetku v delo vpeljemo vaje za krepitev mišic, predvsem mišic centra. Gre za vaje, ki se jih izvaja s tal med stanjem pri miru, zato so te vaje primerne za večino starejših konj. Paziti moramo le, da z njimi ne pretiravamo. Ena izmed bolj preprostih in hkrati bolj učinkovitih skupin vaj so korenčkove vaje, pri katerih s pomočjo priboljška konja povabimo v različne položaje, v katerih krepi mišice centra.

Gre pravzaprav za konjem prilagojene trebušnjake. Te vaje naj nikar ne manjkajo v fitnes programu starejših konj. Močnejše kot ima konj mišice centra, lažje bo pravilno nosil svojo (in jahačevo) težo, manj obremenjeni bodo njegovi sklepi.

Poleg korenčkovih vaj lahko izvajamo tudi vaje prenašanja teže. Konj naj stoji pri miru, mi pa ga z rahlim pritiskom na eno ali drugo plečko prosimo, naj težo prenese z ene na drugo nogo. Enako lahko ponovimo na zadnjih nogah, s tem, da roko položimo na koren repa in konja nežno zibamo levo ter desno.

Nato lahko s pritiskom na prsa konja prosimo tudi, naj nekaj teže prenese na zadnje noge. Pri tej vaji je potrebno razviti nekaj občutka, saj mora biti pritiska ravno dovolj, da konj prenese težo, vendar se ne prestopi.

Močnejše kot ima konj mišice centra, lažje bo pravilno nosil svojo (in jahačevo) težo, manj obremenjeni bodo njegovi sklepi.

S pomočjo teh vaj krepimo tudi majhne stabilizacijske mišice okoli hrbtenice, ki igrajo veliko vlogo pri ohranjanju zdravega hrbta. Vaje za krepitev mišic centra in stabilizacije lahko izvajamo vsak dan.

Začnemo z manj ponovitvami in jih postopoma stopnjujemo, pri tem pa se seveda oziramo na konjevo počutje. Če smo v dvomih glede pravilne izvedbe, se posvetujmo s strokovnjakom.

Priporočamo tudi: Korenčkove vaje

Prilagajanje količine dela

Koliko in kakšno delo je primerno za starejše konje, je seveda odvisno od posameznega primera. Nekateri konji bodo zadovoljni zgolj s sprehajanjem na roki in z lahkimi vajami za mišice, drugi pa bodo veseli bolj aktivnih zrelih let. Delo na tleh in na lonži sta odlična za ohranjanje kondicije, pod pogojem, da se tovrstne vaje izvaja pravilno. To še posebej velja za lonžiranje, saj lahko neprimerno lonžiranje vodi v poslabšanje težav s sklepi.

Dlje časa trajajoče gibanje na krožnici v kasu ali celo galopu, je za sklepe izjemno naporno, če konj ni naučen, kako se pravilno spopadati s krogom. Pri lonžiranju starejših konj z obstoječimi težavami vedno pazimo, da konja najprej res dobro ogrejemo v koraku (vsaj 15 minut na ravni liniji) in da v delo vpeljemo veliko prehodov. Izogibajmo se dlje časa trajajočemu delu v hitrejših hodih.

Sklepe bomo nekoliko razbremenili tudi, če bomo krog povečali, kolikor lahko, še boljše pa je, če lahko konja lonžiramo kar po celotni maneži. Na začetku naj bo delo na lonži kratko. Petnajst ali dvajset minut je popolnoma dovolj za prve faze razvijanja kondicije in mišic.

Pri delu na lonži in na tleh je še posebej pomembno, da poiščemo pravo ravnotežje v količini dela. Pri tem je bistveno opazovanje konja. Se dan po delu giba boljše ali slabše? Je bilo njegovo gibanje boljše na koncu treninga ali na začetku?

Priporočamo tudi: Čemu služi lonžiranje?

Če so spremembe, ki jih vidimo po delu, negativne, je potrebno količino in tip dela prilagoditi. Enako velja, če je naš senior dovolj fit, da lahko nosi jahača. Treningi pod sedlom naj bodo (še posebej na začetku) kratki in nezahtevni. Nikar ne pozabimo na temeljito ogrevanje brez jahača.

Pri delu bodimo pozorni tudi na to, v čem konj uživa. Če ima veliko veselje do sprehodov in gibanja na terenu, se večkrat podajmo na lahko terensko ježo, delo na lonži pa omejimo na le enkrat ali dvakrat na teden, odvisno od konjevih potreb.

Če naš konj najde veselje v izzivih dela na tleh, se lahko bolj posvetimo tovrstnemu delu. Ne pozabimo, da je ohranjanje veselja do dela je ravno tako pomembno kot delo samo. Poleg primernega dela si bomo ohranjanje konjeve kondicije močno olajšali tudi s primerno oskrbo.

Za ohranjanje zdravja je pri konjih bistveno gibanje, zato je pomembno, da tudi starejšim konjem omogočimo življenjsko okolje, ki spodbuja aktivnost. Nastanitev v odprtem hlevu ali tako imenovanem »track« sistemu je za starejše konje odlična izbira. Pri tem se prepričajmo, da se naš senior v čredi dobro počuti.