Marsikdo si ob besedi veganstvo ne predstavlja točno, kaj to pomeni. Miti o tem načinu življenja so zelo razširjeni, od tega, da je veganska hrana zelo dolgočasna hrana, do tega, da so vegani bledolični ljudje brez energije. Kaj veganstvo torej je?
Tekom študija veterine sem po dolgih letih vegetarijanstva ugotovila, da je malce hinavsko, da se tako zelo trudim(o) za kvalitetno življenje določenih živali, t. i. hišnih ljubljenčkov, po drugi strani pa nam je popolnoma vseeno za tiste, ki jih izkoriščamo v namene pridelave hrane.
Če pogledaš v oči prašiču ali kravi, vidiš prav tako živahen in radoveden pogled, kot če se zazreš v oči psu ali mački. Zato je sledila edina logična odločitev – postala bom veganka.
Definicija veganstva izhaja iz leta 1944, prvič je besedo »vegan« uporabil Donald Watson, ki je zapisal: »Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi (kolikor je mogoče in izvedljivo) vseh oblik krutosti ter izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.«
Tako vidimo, da veganstvo ni zgolj način prehranjevanja brez sestavin živalskega izvora, ampak mnogo več – izogibanje vsemu izkoriščanju živali, naj si bo to za oblačila, kozmetiko, zabavo, šport…
Ne smemo pozabiti tudi na vpliv, ki ga ima intenzivna živinoreja na podnebne spremembe.
Prehrana
Kaj vegani sploh jedo? To vprašanje se zelo pogosto pojavi pri srečanju z vegansko prehrano. Pogosto se kot sopomenka uporablja rastlinska prehrana, vendar je to napačno – saj veganska prehrana poleg rastlin vključuje tudi gobe in alge. Seveda pa večina prehrane bazira na rastlinah, mnogi se ob prehodu na vegansko prehrano srečajo z različnimi vrstami stročnic (leča, čičerika, bob), ki v vsejedi prehrani pogosto ostanejo spregledane.
Česa vegani ne jedo? Vsega, kar vključuje živalske proizvode – torej mesa, mleka in mlečnih izdelkov, jajc ter medu. Vsi ti proizvodi za to, da nastanejo, zahtevajo ali smrt živali ali pa izkoriščanje in življenje v neprimernih pogojih.
Je veganska prehrana primerna za vsakogar? Je. Leta 2016 je Akademija za prehrano in dietetiko (Academy of nutrition and dietetics) objavila članek, v katerem zagovarja stališče, da je ustrezno načrtovana vegetarijanska ter veganska prehrana koristna za zdravje, vsebuje ustrezne hranilne snovi in lahko zagotavlja koristi za zdravje ter preprečevanje nastanka določenih boleznih. Pomemben podatek je, da je veganska prehrana primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi med nosečnostjo in dojenjem.
Veliko raziskav potrjuje povezavo visokega vnosa predelanih mesnih izdelkov in pogosto uživanje rdečega mesa, ki povečujeta tveganje za razvoj raka debelega črevesja ter danke, razvoj bolezni srca in ožilja ter razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Pri uživanju mleka in mlečnih izdelkov so ugotovili povezavo med količino zaužitega mleka ter mlečnih izdelkov in smrtnostjo (nižje tveganje za smrtnost je bilo pri tistih, ki so uživali malo mleka ter mlečnih izdelkov). Številne raziskave so ugotovile, da imajo vegetarijanci v primerjavi z vsejedci v povprečju nižji indeks telesne mase, občutno nižjo raven LDL-holesterola v krvi, nižjo koncentracijo trigliceridov in glukoze v krvi.
Zmotna prepričanja
Seveda je lahko tudi veganska prehrana problematična z zdravstvenega vidika, obstaja namreč že ogromno predpripravljenih in predelanih veganskih izdelkov. Zdrava in polnovredna veganska prehrana mora vsebovati čim več svežega, lokalno pridelanega sezonskega sadja ter zelenjave, stročnic, polnozrnatih žitaric, semen in oreščkov.
Razširjeno mnenje je tudi, da z izločitvijo živalskih proizvodov ne dobimo zadostne količine vseh hranilnih snovi, kot so esencialne aminokisline, železo, vitamin B12 …
Obstaja 20 različnih aminokislin, od katerih je 9 esencialnih – to pomeni, da jih naše telo ne more proizvesti samo in jih moramo zaužiti. Če se prehranjujemo vegansko, ni bojazni, da bi ne zaužili dovolj aminokislin, pomembno pa je, da je naša prehrana raznolika. Vsebovati mora sojo, oreščke, semena, riž, oves, alge, čičeriko, fižol … Strokovnjaki opozarjajo, da je dandanes pogosto težava v prevelikem vnosu aminokislin, kar lahko vodi do težav z ledvicami.
Ob omembi železa v prehrani večina pomisli na meso in jetra. Pa je to res pravi in edini vir železa? Seveda ne. Veliko ga najdemo tudi v čičeriki, leči, fižolu, soji, rozinah, bučnih semenih, indijskih oreščkih, figah, sezamu, lanenem semenu, suhih slivah, pšenici, peteršilju, pinjolah, zelenolistni zelenjavi … Pomembno je, da vemo, da hrana, bogata z vitaminom C, izboljša absorpcijo železa. Absorpcijo železa pa lahko močno zmanjšata črni in metin čaj.
In še mogoče najbolj »sporen« vitamin v veganski prehrani – vitamin B12. Proizvajajo ga bakterije, nahaja se v zemlji, vodi. Ker zelenjavo in sadje pred zaužitjem umijemo, je pomembno, da vitamin B12 dodajamo v prehrano.
Pomislek o tem, da veganska prehrana ni primerna za aktivne ljudi, so že pred leti ovrgli mnogi vrhunski športniki. Če jih naštejemo le nekaj: Lewis Hamillton, Venus Williams, Scott Jurek, Novak Djoković …
Vas zanima kakšen recept?
Marsikdo reče, da je zelo zahtevno kuhati vegansko hrano. V resnici je veganska kuhinja lahko čisto enostavna in v zahtevnosti enakovredna vsejedi kuhinji.
Namesto mletega mesa se lahko uporabi soja/ pšenični drobljenec/čičerika, namesto navadnega jogurta imamo na razpolago sojin, kokosov, ovsen jogurt …, čisto preprosto je, da pripravimo okusen in zdrav veganski obrok.
PREDLOG ZA VEGANSKO JED – UMEŠAN TOFU
Za dve porciji:
- 200 g čvrstega tofuja
- 1 manjša čebula
- zelenjava po želji:
- gobice, paprika, šparglji
- začimbe: sol (črna sol da okus po jajcih), kurkuma (za rumeno barvo), poper, česen v prahu
Postopek:
Prepražite čebulo, dodajte zelenjavo in pražite nekaj minut. Če želite, lahko tudi zalijete z jušno osnovo. Nato dodajte zdrobljen tofu (lahko ga zmečkate z roko ali vilico) in začimbe. Pražite nekaj minut in nato postrezite, lahko dodate svež peteršilj ali drobnjak.
Živinoreja se je v zadnjih desetletjih močno intenzificirala in živali, ki se jih redi na kmetijah, resnično nimajo življenja, ki si ga vsako živo bitje zasluži. Odločitev za bolj zdravo in prijaznejše življenje je v naših rokah. No, na naših krožnikih. Resnično enostavno je iz naše prehrane izpustiti meso in ostale živalske proizvode ter jih nadomestiti z vegansko hrano.
Naredimo to – za živali, za okolje in za planet. In če boste vprašali vegana, kaj mu je najbolj žal glede odločitve za veganstvo, se zna zgoditi, da vam bo odgovoril to – da mu je žal, da se za to ni odločil prej.
