Poslovne izkušnje sem začela pridobivati v zgodnjih 20. letih preko družinskega posla, ki je predstavljal hladno in zame popolnoma tuje okolje. Izkušnja podjetništva v zahtevnih pogojih pa ni bila zgolj slaba, dala mi je neprecenljivo orodje, kako življenjsko poslanstvo združiti s služenjem kruha. Poslovno pot sem nadaljevala skozi svojo skrb in radovednost do živali, predvsem na podlagi moje prve ljubezni – konja. V konjeniški šport sem bila aktivno vpeta deset let in ta leta so mi dala jasno sliko, kako brezosebno ljudje lahko ignoriramo in opravičujemo temeljne potrebe živega bitja na račun svojih ambicij.
Leta 2009 sem tako z namenom izboljšanja stanja jahalnih konj odprla trgovino z izdelki za naravno konjarstvo, kot so čevlji za kopita, otropedska sedla brez ogrodja, uzde brez brzde. Po letih dela in izobraževanja, pa sem spoznala, da izdelki in metode niso magična rešitev za težave z vedenjem in zdravjem živali, pač pa so zgolj pomoč, saj rešitev leži v izobraževanju skrbnikov ter razumevanju temeljnih potreb živalske vrste. In tako se je deset let kasneje rodila ideja o projektu ŌKAMI. O izumrlem japonskem volku, zaščitniku prvinskega in avtohtonega, o mitološki različici mojih dveh “volkov”, aljaškega malamuta Shilaha the Guardian in konja Casandrota.
Živali strank, predvsem pa moje lastne živali so me naučile, da je za dobro oskrbo potrebno ogromno učenja, raziskovanja in hkrati skromnosti, saj nobeno počutje ni linearno, prav tako pa tudi nobeno bitje ni enako drugemu, kar pomeni, da absolutnega pristopa ni moč ubrati. Obstaja prilagajanje, rast in zavedanje, da zgolj osnovna skrb za zdravje in šolanje živali nista dovolj za polno življenje.
Težave mojih živali so se razvile skozi življenjsko okolje, prehrano in poslanstvo, ki za njihov prvinski ustroj ni bilo primerno. Vedno na novo se je pojavljajo vprašanje, ali je lahko konj, ki je po naravi prilagojen za življenje v čredi, za desetine kilometrov na dan, za skromno, vendar redno vlakninasto prehranjevanje, res lahko zdrav in izpopolnjen z nastanitvijo v hlevu in 1x dnevnim gibanjem? Ali je lahko polarni pes srečen brez naloge in tropa, v toplem podnebju, z alergeni v naravi in hrani, ki jih hladno podnebje ne pozna? In, ali so bile težave in potrebe mojih živali iz njihove strani že jasno skomunicirane, pa jih nisem razumela?
Da skrbniki ne bomo ponavljali vedno istih napak, potrebujemo nadgrajevati znanje in se po pomoč obrniti tudi na strokovnjake. Skozi projekt ŌKAMI zato želim združiti različne strokovne avtorje in njihovo znanje skozi izobraževalne prispevke o zdravju, vedenju, oskrbi, terapijah ipd. in jih povezati v smiselno celoto. Deljenje znanja in izkušenj, lahko vsem živalskim skrbnikom da orodje, kako celostno in tarčno skrbeti za živali, ter ustvariti srečno in zdravo sobivanje.
Moja življenjska želja je, da projekt čimveč živalim omogoči dostop do empatičnih, kvalitetnih domov, skrbnikom pa olajša skrb in obogati sobivanje.
