Zima! Čeprav postajajo zime iz leta v leto krajše in v povprečju bolj tople, so še vedno tu. Še vedno nas kaka zima preseneti z obilico snega, kakšna pa tudi z močnim, dalj časa trajajočim mrazom. Ne glede na povprečno temperaturo so vsem zimam skupni kratki dnevi in nizke temperature, ki so ponoči navadno pod lediščem.
Ko pomislimo na tegobe zime, pomislimo na mraz, a največji problem zime je pravzaprav pomanjkanje hrane. Ker je večina rastlin pri nas pozimi neaktivnih, je posledično v okolju tekom zime vse manj hrane.
Najmanj hrane je ravno proti koncu zime, ko nas že božajo topli dnevi in je pomlad tik pred vrati. Za nekaj izbranih vrst je pozimi dovolj hrane in lahko pričnejo z razmnoževanjem, a ostale vrste morajo najti način, kako preživeti pomanjkanje hrane v času, ko mi mislimo na visoke cene kurjave ter na vijuganje po belih strminah.
Dopust v južnih krajih
Čeprav ne najlažji, pa vsekakor najbolj uporabljen način preživetja zime je, da se ji preprosto izogneš. Veliko vrst namreč Evropo preprosto zapusti. Preselijo se toliko proti jugu, da dosežejo kraje z obiljem hrane. Ta jim pomaga preživeti zimo in s tem več kot nadomestijo izgube, ki so posledica selitve.
Ptice, na katere večina nas pomisli, pa niso edine, ki se selijo. Odseli se tudi veliko vrst žuželk, v severnih krajih pa tudi kak sesalec. Biomasa, ki vsako leto zapusti Evropo, je naravnost osupljiva. A to je le še en način, kako se hranila razporejajo po našem planetu.
Če ne moreš na dopust, se lahko greš štafeto
Če si majhen in ne zmoreš spakirati prtljage ter odleteti na dopust v Afriko, pa imaš za preživetje zime še druge možnosti. Mnogi nevretenčarji, tj. žuželke, pajki, raki, tegobe zime preživijo tako, da menjajo generacijo. To pomeni, da mraz in pomanjkanje hrane sicer pobijeta odrasle osebke, a zimo prežijo mlajše generacije, ki so jih omenjeni odrasli zaplodili v prejšnjih sezonah.
Zimo lahko tako preživijo v obliki jajčec, ličink ali bub. Razvoj pa se nadaljuje takoj, ko se temperature dvignejo nad določeno mejo. Tako nas lahko pomladi že kmalu znova razveselijo s svojim brenčanjem nove generacije muh in komarjev.
Varčuj!
Mnogo vrst pri nas ostane in so aktivne celo zimo. Najbolj smo veseli ptic na krmilnicah, a tudi pogled na polje nam razkrije srne in lisice, v vodi pa mnoge ribe ter nutrije. Ne glede na aktivnost, pa tudi te vrste ne preživijo zime kar tako. Večina vrst močno zmanjša aktivnost, tako fizično kot metabolno. V tem času se razmnožuje le malo vrst (med bolj zanimivimi je ris), živali se manj premikajo in močno upočasnijo rast.
Skromnost nekaterih vrst je naravnost osupljiva. Belka, vrsta iz skupine kur, ki biva v visokogorju, dobi vse, kar potrebuje iz vršičkov in suhih brstov trav ter nizkih grmičkov. Z energijo pa varčuje tudi mnogo vrst sladkovodnih rib, ki morajo biti kljub pomanjkanju hrane še vedno pozorne na plenilce, ki so še kako aktivni tudi pozimi.
Sladke sanje
A ste kdaj pomislili na to, da bi zimo kar prespali? Lakotnik iz stripov Mikija Musterja, si je želel prav to. Vase je poskušal spraviti čim več hrane in potem prespati zimo. Vsak, ki je prebral omenjeni strip, ve, da se mu poskus ni ravno posrečil. Da bi lahko prespal zimo, bi si moral veliko hrane shraniti v obliki zaloge v telesu. Z drugimi besedami, zrediti bi se moral.
A pozor! Ni vsaka maščoba primerna za spanje. Ali drugače. Ljudje s prekomerno telesno težo ne bi spali nič dlje, kot tisti »ta suhi«. Zalogo maščevja si ustvari veliko vrst (tudi varčne), a vse se ne poslužujejo zimskega spanja. Za to se mora močno upočasniti tudi metabolizem oziroma presnova. Pri nekaterih vrstah se ta upočasni do te mere, da se skoraj ne zazna srčnega utripa. Nekatere vrste, med njimi tudi dvoživke, popolnoma otrpnejo, nekatere pa celo zamrznejo.
Kako pa je pri sesalcih? Večina ljudi bi bila presenečena, kako malo sesalcev dejansko preživi zimo s spanjem. Še manj jih pa izbere pravo zimsko spanje, ki ga poznamo tudi pod izrazom hibernacija (nekaj vrst prespi tudi poletje oziroma sušno obdobje, temu pa se reče estivacija). Naš največji zaspanec je polh. Ne samo, da trdno prespi zimo, velikokrat prespi tudi poletje.
Po drugi strani pa medvedi in veverice pozimi zgolj dremljejo. Občasno se tudi čisto zbudijo in se celo prehranjujejo. Zato tudi ni presenetljivo, da lahko med sprehodom po Dinarskih zasneženih gozdovih srečate tudi kakšnega kosmatinca na sprehodu.
Skoraj neverjetno je, da se prava hibernacija pojavlja tudi med pticami. Pri nas sicer takih vrst ni, a v Severni Ameriki živi sorodnik naše podhujke, ki lahko pozimi otrpne za več dni ali celo več tednov. Čeprav otrpne še nekaj drugih vrst, npr.: vrsta kolibrija v Andih otrpne za vsako noč, pa je prej omenjena vrsta edina, ki je otrpla toliko časa, da temu že lahko rečemo zimsko spanje.
Zima je čas ozkega grla, zato so živali razvile mnogo strategij preživljanja tega težkega obdobja. A še vsaka zima se enkrat konča in takrat zmagovalci hitijo s pripravami na družinsko življenje. Pomlad pa prinese tudi cel kup novih izzivov.
