Ritmi in cikli v naravi

Avtor članka: Dejan Bordjan
Deli s prijatelji

Pred nami je jesen. Poleg številk na koledarju nam to izkazuje tudi narava. Dnevi se krajšajo in so v septembru le še za las daljši od noči. Listje se že spogleduje z rumenkasto barvo, trgatev pa marsikje v septembru že poteka. Tisti bolj pozorni opazijo tudi, da je čebljanje ptic postalo drugačno, opazne pa so le še redke cvetlice. Kako ptice vedo, da je čas za selitev in kako drevesa vedo, kdaj pospraviti hranila iz listov, da ob prvi pozebi nimajo preveč izgub?

V jeseni se gozd obarva v zlate barve, kar drevesa uskladijo s pomočjo dolžine dneva. Nizka temperatura pospeši barvanje, foto: Dejan Bordjan

Eden najpomembnejših pojavov v naravi so cikli in ritmi. Velika večina ritmov v naravi izvira iz treh zelo pomembnih pojavov, in sicer iz kroženja Zemlje okoli Sonca, kroženja Lune okoli Zemlje ter vrtenja Zemlje okoli lastne osi. Posledica prvega so sezone in sezonski ritmi, posledica drugega je plimovanje ter osvetljenost noči, posledica tretjega pa je dnevno-nočni ritem. V bistveno daljših obdobjih se pojavljajo še nekateri cikli. Če je vrtenje Zemlje okoli lastne osi dolgo 24 ur, če je Lunin cikel dolg 28 dni in če Zemlja potrebuje okoli sonca dobrih 365 dni (nekaj ur ter minut več – vzrok za prestopno leto), pa so t. i. Milankovičevi cikli dolgi več sto tisoč let ter vplivajo na izraznost sezon in nagnjenost Zemljine osi.

Naročniška vsebina

Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.

Kategorije

Sorodni članki

O avtorju/ici
Dejan Bordjan

Dejan Bordjan

Doktor biologije