Krave so živali, ki jih poleti srečamo v planinah, obarvane vijolično krasijo čokolado, kot čreda vzbujajo v marsikom strah in so še vedno pogosto sestavni del nedeljskega družinskega kosila. Za marsikoga je to celoten obseg vedenja o kravah, ki ga premore. To ni nič presenetljivega. Marsikoga, recimo, še vedno preseneti dejstvo, da mora krava za to, da jo lahko molzemo, najprej roditi tele. Komu drugemu se mogoče zdi neverjetno, da kdo tega ne ve, toda z življenjem v mestih in nakupovanjem v trgovinah smo izgubili stik z naravo in o teh stvareh ne samo, da premalo vemo, o tem tudi nič ne razmišljamo.
Začnimo torej pri kravah oziroma govedu. Govedo spada med prežvekovalce, kamor uvrščamo od udomačenih živali še ovce in koze, deloma pa tudi lame, alpake in kamele. Posebnost prežvekovalcev je zgradba njihovih prebavil, saj nimajo samo enega želodca, tako kot mi, konji, mačke, psi, prašiči in večina drugih živali, ampak imajo štiridelni želodec, ki ga sestavljajo vamp, kapica, prebiralnik in siriščnik. In prav v tej njihovi zgradbi prebavil tiči razlog, zakaj jih imenujemo prežvekovalci. Verjetno je vsakdo, ki je krave že videl pobliže, opazil, da pogosto prežvekujejo – ležijo sredi travnika, in čeprav že kar nekaj časa niso pobrale nobenega novega zalogaja krme, njihova usta še vedno meljejo in prežvekujejo.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
