Z življenjem v mestih in nakupovanjem proizvodov v trgovinah ter ne direktno od proizvajalcev, smo ljudje izgubili stik z naravo in živalmi. Proizvodi in načini njihovega pridobivanja so nam večinoma predstavljeni preko raznih reklamnih oglasov, fotografij ter lepih posnetkov veselih živali, saj so to prizori, ki nam vzbujajo zadovoljstvo in podpirajo našo željo po kupovanju. S tem pa nas še bolj oddaljijo od realnosti in resničnega stanja v industrijah, ki jih posredno podpiramo s svojimi navadami ter z nakupovanjem.
Ne glede na prehranske navade, ki jih imamo, bi morali vsaj približno vedeti in razumeti, kako poteka pridobivanje različnih proizvodov ter kaj vse to prinese s seboj, na podlagi tega pa sprejeti zavestno odločitev o tem, kaj kupujemo in kaj uživamo.
V tem prispevku vam bom poskusila približati, kako poteka pridobivanje mleka in zakaj krava za proizvodnjo mleka potrebuje tele. Kljub temu, da se marsikomu to verjetno zdi logično, pa je veliko ljudi, ki na to sploh ne pomislijo in ob taki izjavi začudeno pogledajo.
Kdaj krava proizvaja mleko?
Sesalci so razred vretenčarjev in najvišje razvita kategorija živali, kamor spadamo tudi ljudje. Ena izmed pomembnih razlik, po katerih se loči sesalce od ostalih živali, je, da imajo samice razvite in funkcionalne mlečne žleze. Mlečne žleze so pravzaprav modificirane žleze znojnice, ki so se tekom evolucije prilagodile in specializirale za proizvodnjo mleka – prve hrane potomcev sesalcev.
Mlečne žleze delujejo pod vplivom endokrinega sistema, proizvodnja in izločanje mleka se torej začne zaradi stimulacije hormonov tekom razvoja plodu, najbolj intenzivno pa je po porodu. Obdobje nastajanja in izločanja mleka imenujemo laktacija, ki poteka zelo podobno pri vseh samicah sesalcev, ne glede na živalsko vrsto. Tako se tudi krave v tem bistveno ne razlikujejo – da bodo proizvajale mleko, morajo najprej povreči tele.
Brejost pri kravah traja okoli 9 mesecev. Po porodu se tele hitro postavi na noge in kmalu poišče vime, saj mora v prvih nekaj urah zaužiti pomembno prvo mleko, imenovano kolostrum. S kolostrumom dobijo teleta od krave protitelesa, ki jih v prvih dneh ščitijo pred različnimi povzročitelji bolezni v okolici.
Pri govedu, ki se ga goji za proizvodnjo mesa, tele večinoma ostane ob kravi naslednjih nekaj mesecev, pri mlečnih kravah, ki se jih uporablja za prirejo mleka, pa se tele večinoma odstavi od krave v prvih 24–48 urah.
Spadajo med sodoprste kopitarje, a se od ostalih kopitarjev močno razlikujejo. Njihova stopala so namreč zgrajena iz kremplja na sprednji strani in iz mehke blazinice na podplatu, ki jo prekriva debela povrhnjica. Družina kamelidov spada med prežvekovalce, vendar se od ostalih prežvekovalcev – krav, ovc in koz, močno razlikujejo.
Njihov želodec je namreč za razliko od ostalih prežvekovalcev zgrajen samo iz treh delov, zobovje je oblikovano drugače, zgornja ustnica pri lamah in alpakah je na sredini preklana. Prehranjujejo se z rastlinsko hrano, ki jo zelo dobro izkoristijo, dobro so i prilagojene na pomanjkanje vode, saj lahko odlično izkoristijo tekočino iz rastlin, v primeru, da na voljo ni zadostne količine vode.
Trajanje laktacije
Laktacija je torej čas, ko samica sesalca proizvaja mleko za svoje potomce. Čas laktacije v naravi se med živalskimi vrstami razlikuje, saj je odvisen od tega, kako dolgo traja, da se mladič osamosvoji in predvsem kako dolgo traja, da mladič preide na drugo oziroma čvrsto hrano. Pri živalih, ki imajo možnost odraščati ob mami, se to dogaja postopoma, skozi daljše obdobje.
Laktacija pri mlečnih kravah traja okoli 10 mesecev in v tem času se jih molze dvakrat dnevno. Proti koncu laktacije začneta kvaliteta in količina mleka upadati, takrat se za kravo začne obdobje, ki ga imenujemo presušitev. Obdobje presušitve traja približno mesec in pol do dva meseca. V tem času se krave več ne molze, vime se zmanjša in neha proizvajati mleko, krava pa se pripravi na novo telitev. Obdobje med dvema telitvama je dolgo okoli 12 mesecev.
Dobre molznice
Skozi čas in z načrtovano vzrejo se je krave selekcioniralo na živali, ki proizvedejo velike količine mleka. Za primerjavo, tele dnevno potrebuje približno 10 litrov mleka, krave molznice pa dnevno proizvedejo med 20 in 30 litrov mleka, torej veliko več, kot bi ga tele potrebovalo za odraščanje. V času laktacije krava tako proizvede med 6 in 7 tisoč litrov mleka.
Kot zanimivost, v Sloveniji je bilo v letu 2019 prirejenih 623.000 ton, na nivoju Evropske unije pa kar dobrih 152 milijonov ton kravjega mleka. Mlečna proizvodnja v Sloveniji predstavlja polovico celotne govedorejske industrije, število krav molznic pa, kot posledica večje prireje mleka na posamezno žival, upada. Trenutno je v Sloveniji približno 10.000 krav molznic.
Mlečne krave gredo tekom življenja skozi več ciklusov brejosti in laktacije. Število teh ciklusov je odvisno predvsem od njihove sposobnosti proizvodnje mleka in od zdravstvenega stanja živali. Povprečno število laktacij na žival je od 4 do 5, pričakovana življenjska doba krave pa je okoli 20 let.
S starostjo in ciklusi lahko mlečnost upade, ko kvaliteta/količina mleka ni več zadovoljiva, se kravo izloči. Pogosti razlogi za izključitev pa so tudi različne poškodbe in zdravstvene težave, katerih stroški zdravljenja bi presegli vrednost živali. Krave, ki se jih izloči, gredo v zakol.
Kaj pa telički?
Potem ko so v prvih nekaj urah zaužili kolostrum, se jih po dnevu ali dveh loči od krave. Na začetku so nastanjeni v individualnih boksih in nekajkrat dnevno dobivajo mleko ali mlečni nadomestek.
Kasneje se jih skupaj s sovrstniki nastani v skupinske bokse, kjer se jih z zmanjševanjem količine mleka postopoma navaja na čvrsto hrano. Teleta ženskega spola so namenjena nadaljnji proizvodnji mleka, medtem ko gredo bikci v pitanje in kasneje v zakol.
Krave so dobre mame
O kravah ljudje večinoma nimamo dobrega mnenja, besedo krava pogosto uporabljamo kot zmerljivko, njihovo naravno obnašanje pa si radi razlagamo kot neumno in nadležno. Krave so čredne živali in kljub temu da veliko časa preživijo leže, se rade gibljejo v družbi drugih krav. Če imajo možnost, so tudi zelo dobre in zelo zaščitniške mame, ki so za svoja teleta pripravljene narediti marsikaj.
Način vzreje goveda je v intenzivni vzreji večinoma orientiran na proizvodnjo in s tem na minimalne življenjske standarde za živali. Z raziskovanjem in vedno boljšim poznavanjem ter razumevanjem živali, pa se vedno pogosteje ugotavlja, da postavljeni minimalni standardi niso nujno zadostni za kvalitetno življenje rejnih živali.
Z zavednim nakupovanjem in izbiro načina življenja lahko kot potrošniki pomembno vplivamo na to, da nekoč minimalni standardi ne bodo več zadostovali ter da bo vedno več rejcev stremelo k boljšim pogojem, ki bodo vsem rejnim živalim omogočali kvalitetno življenje.
