Nekaj čisto osnovnih podatkov o kokoših ste si lahko prebrali že v prejšnjem prispevku. Tokrat pa se bomo posvetili temu, kako zgleda kvalitetna oskrba kokoši. Čeprav bi si sama želela, da bi bile kokoši obravnavane kot družne živali, se zavedam, da večino kokoši gojijo zaradi njihovega mesa oz. jajc. So pa tudi ljudje, ki so nad kokošmi navdušeni kot nad pametnimi, simpatičnimi posamezniki in jih imajo za družbo in pri njih dočakajo lepo starost in naravno smrt.
Med osnovne potrebe kokoši, ki jih imajo vse, ni važno, za kakšnem namen jih imamo, sodijo: hrana in voda, primeren bivalni prostor in gibanje, družba, veterinarska oskrba ter zmožnost izkazovanja naravnega vedenja.
1. HRANA IN VODA
Kokoši so vsejede. Njihova prehrana je rastlinskega in živalskega izvora. Rastlinski del sestavljajo žita (pšenica, ječmen, rž, oves), koruza, stročnice (grah, bob, soja), oljnice (sončnice), zelena krma (sveža trava), zelenjava in seno, medtem ko je živalski del sestavljen iz žuželk, črv, polžev, mišk – kar pač kokoši najdejo med brskanjem zunaj. Krme izbirajo glede na podlagi videza (imajo barvni vid) in otipa (imajo čutnice v kljunski votlini, na jeziku in v žrelu), ne pa toliko na podlagi okusa. Zelo pomembno je tudi, v kakšni obliki dobijo krmo – raje imajo grobo mleto, tudi nezmleto – takšno, kot bi jo našle v naravi. Prehrana piščančkov je seveda drugačna od odraslih kokoši. Mladiči rastejo izjemno hitro, zato morajo dobiti posebno hrano, ki je predvsem bogata z beljakovinami in ima primerno razmerje mineralov – preveč kalcija lahko povzroči odpoved ledvic.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
