Debelost pri mačkah

Avtor članka: Pšenica Kovačič
Deli s prijatelji

Vedno več notranjih mačk ima prekomerno težo. Debele mačke so nezmožne zahtevnejšega gibanja, ki jih v osnovi dela mačke in zato so bolj dovzetne za veliko bolezni.

Formula debelosti

Debela mačka naj bi bil tista, ki ima v telesu preveč tolšče oz. je 20 % težja od svoje normalne teže. Debelost je posledica neskladja med viškom vnosa in mankom porabe energije.

Pomagamo si lahko z lestvico BCS (body condition score), da presodimo o razmerju med ne/otipnimi kostmi, mišicami in tolščo, posledično povečani teži mačke.

Epidemija mačje debelosti

Z evolucijskega, genetskega in epigenetskega vidika sodobni življenjski slog za mačko ni izpolnjujoče življenje. Življenjski slog v zaprtih prostorih, zelo okusna in kalorična hrana ter manj aktivnosti lahko privedejo do debelosti. Prav tako so starejše mačke bolj dovzetne za debelost.

Približno 25 % mačk ima prekomerno telesno težo, nagnjene so k prostemu hranjenju in prenajedanju (hiperfagija) z neprimerno, s predelano ter z neuravnoteženo hrano.

Prekomerno prehranjevanje je odgovorno za približno 10 % primerov debelosti. Najpogosteje je debelost posledica, kot smo že omenili, komercialne mačje hrane na voljo in še psihične obremenjenosti.

Priporočamo tudi: Alergije pri mačkah

Zakaj mačka nenehno zahteva hrano?

Zakaj mačka nenehno zahteva hrano?
Mačke so lovci in v naravi ali na prostem se na lov ter lovljenje odpravijo 8–12-krat na dan, odvisno od načina življenja, starosti, reproduktivnega in zdravstvenega stanja ter predvidljivega vira hrane, lahko pa še pogosteje …

Lov je sestavljen iz vedenjskih zaporedij (iskanje, lociranje, približevanje, lovljenje, ubijanje, manipuliranje, prehranjevanje), ki zahtevajo senzorične, motorične in kognitivne spretnosti. Traja lahko od nekaj sekund do pol ure in je odvisen od topologije ozemlja, gibanja mačke ter njenega plena.

Pri prostem hranjenju ali hranjenju iz sklede ni porabe energije in časa, namenjenega lovu ter prehranjevalnemu vedenju. Mačke morajo na dan prejeti vsaj šest majhnih obrokov na interaktiven način. V nasprotnem primeru lahko dajanje hrane mačkam povzroči malo ali nič možnosti za gibanje zunaj, kar lahko privede do debelosti. Neizživeto lovsko vedenje se z vidika lastnika torej lahko kaže kot neželeno ali neprimerno vedenje.

Po svojem kronobiološkem ciklu je res, da je mačka lačna vsake tri ure, a njeno nadlegovanje ni vedno povezano z zahtevo po hrani. Lahko si želi le pozornosti, klepeta, igre, crkljanja …, a nam je najlažje natresti brikete ali odpreti konzervo, da imamo mir.

Tako kot habituacija se tudi učenje z opazovanjem začne že v leglu. Mladiček opazuje svoje bratce in sestrice, druge pse v družini in predvsem svojo mamo. Opazuje, kako se mama vede v določenih situacijah, kakšen odnos ima do drugih psov in ljudi. 

Od mame se nauči, katere situacije so nevarne in kako se z njimi spopadati. Mama mu pokaže, kaj je varno, kaj je zabavno, kje dobi hrano in kje so udobna ležišča. Mama najbolje ve, zato je vpliv njenega odnosa in vedenja prisoten skozi celo življenje psa.

Poleg hranilne vrednosti ima hrana tudi čustveno komponento. Mačka, še preden je zares lačna, že išče in lovi hrano, oziroma jo prosi ali zahteva.

Psihična obremenjenost

Mačke niso družabne jedke in ne jedo rade v bližini drugih mačk ter psov. Ne gre za prijetno dejavnost, iskanja, lova in užitka ob pojedini, temveč je v neprijetnem obrambnem stanju za dobrino, ki se kaže v obliki odpora, izogibanja ter mirovanja. Mačka shaja s situacijo, hrana pa se ne absorbira pravilno, temveč se shranjuje v maščobnem tkivu.

Na psihično obremenjenost lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na slabšo kvaliteto življenja, ki vplivajo na debelost.

Poškodba hipotalamusa

Hipotalamus je del možganov, odgovoren za prehranjevanje, če je le-ta spremenjen ali poškodovan, lahko prihaja do motenj hranjenja, kot sta lakota in prenajedanje, ki vodita v debelost. Tudi druge poškodbe v možganih, na primer v možganski skorji, možganskem deblu ali nevrološko-hormonski odkloni vodijo v debelost.

Torej tumor na možganih, kronični pankreatitis, hipertiroidizem, FIV in FeLV vodijo v prenajedanje, a debelost ni vedno posledica.

Bolezni

Z debelostjo se pojavijo zdravstvene težave, ki lahko vplivajo tudi na vedenje. Bolezni, povezane z debelostjo, so: ortopedske bolezni (osteoartritis), bolezni srca in dihal, urogenitalne (bolezni sečil), ledvične bolezni, onkološke (tveganje za neoplazijo).

Tu so še endokrine bolezni, kot so npr. diabetes, kjer je krvni sladkor povišan, ali pa jetrna lipidoza, kjer se maščoba nalaga v jetra. Ti bolezni so najpogostejše med njimi, vsaka od naštetih pa ima svoj vpliv tudi na vedenje.

Spremembe zaradi debelosti

Tumor na možganih, kronični pankreatitis, hipertiroidizem, FIV in FeLV vodijo v prenajedanje, a debelost ni vedno posledica.

Posledice so lahko tudi:

Zmanjšana aktivnost: več spanja, manj gibanja, manj igre ali lova, manj raziskovanja.
Zmanjšana gibljivost: težave pri skakanju in plezanju, težave pri poskakovanju, plezanju po stopnicah.
Težave pri negovanju: težko dosežejo dele telesa.
Povečana lakota: prenajedanje, požiranje hrane.
Neprijetna čustvena stanja zaradi nezmožnosti zadovoljevanja čustvenih in vedenjskih potreb.
Krajša življenjska doba.

Fokus na skrbniku, namesto na mački

Epidemiji mačje debelosti se ljubkovalno reče Killing with kindness. Čeprav ni niti malo ljubko. Gre za povezavo večih značajskih lastnosti lastnikovega in/ali skrbnikovega delovanja. Te značilnosti so lahko pretirana navezanost na mačko in kontrola mačke, nizka samopodoba, slaba samokontrola, impulzivnosti ter prednost takojšnji zadovoljitvi potreb, popustljivost in nedoslednost pri mačjih prošnjah ali zahtevah ter celo lastna prekomerna teža. Tudi nevednost in nehotnost sta zelo škodljivi.

Lahko da tudi sam skrbnik ne živi zdravega psiho-fizičnega načina življenja, kar se posledično prenese na mačko.

Usmeritve za izgubo in vzdrževanje teže

Da bi mačka shujšala, je potrebno ustrezno vodenje življenjskega sloga, kot so telesna aktivnost, izbira prehrane, spremljanje izgube telesne teže in preprečevanje nadaljnjega pridobivanja telesne teže. Hujšanje je dolgotrajen proces, kjer moramo le vztrajati z mislijo na mačje zdravje in njeno dolgoživo, kvalitetno življenje.

Usmeritve ohranjanja zdrave teže:

  • Redno tehtanje mačke. Na domači tehtnici se stehtate vi z mačko, nato brez mačke in razlika med težama je teža mačke.
  • Odstranitev hrane na voljo.
  • Ponudite le odmerjene porcije hrane večkrat na dan.
  • Interaktivna oblika hranjenja naj postane glavnina hranjenja.
  • Priporočena dieta od veterinarja ali nutricionista.
  • Ves čas terapije ostanite s strokovnjaki v stiku.
  • Sterilizirane mačke in kastrirani mački naj prejmejo približno 30 % manj količine hrane. Spolni hormoni in spolna vedenja so veliki porabniki energije.
  • Čim manj komercialne hrane, ki jo kupite v navadnih trgovinah. Tudi v trgovinah za male živali bodite zelo pozorni. Trgovec ni nutricionist, le prodaja izdelke.
  • Čim več sveže hrane. Procesirana hrana ima svoje koristi in slabosti. Za popestritev vključite sveže živalske sestavine.
  • Čim manj priboljškov, ker so bolj kalorični kot popolna ali dopolnilna mokra hrana.
  • Ločeno hranjenje mačk v več mačjem domu.
  • Redna igra, triki in agility glede na stopnjo debelosti, predvsem pred obrokom.
  • Naj bodo vsi družinski člani dosledni pri hujšanju mačke.
  • Izguba teže hujše oblike debelosti lahko traja več mesecev do letno dni.
  • Mačka naj ne hujša na hitro z mankom obrokov ali premajhnimi obroki naenkrat. To lahko vodi v odpoved jeter in drugih odklonskih vedenj.