Sobivanje z mačko postaja dandanes čedalje pogosteje in “popularnejše”. Skoraj v vsakem drugem gospodinjstvu je kot “družinska članica” pridružena domača mačka (Felis Silvestris Catus), katere prednica je Afriška divja mačka (Felis Silvestris Lybica), s katero si do danes delita precej morfoloških in vedenjskih značilnosti/podobnosti.
Kljub številnim anekdotam, literaturi, naprednejšim študijam in raziskavam, ki nenazadnje dokazujejo širok spekter visoko razvitih sposobnosti mačke, je mačka še danes ponekod imenovana kot precej samosvoja, samozadostna in nedružabna živalska vrsta. Obstaja ogromno mitov in neresnic, ki to kategorizacijo mačke, le še bolj podkrepijo. Vse skupaj posledično vpliva na kvaliteto odnosa med človekom in mačko.
Antrozoolog John Bradshaw, avtor knjige “Cat Sense” opiše mačko popolnoma nasprotno: Mačka je izredno zanimiva, inteligentna in izmuzljiva, ki pa vendarle za človeške oči marsikdaj ostaja uganka ovita v skrivnost. Ključ za vprašanja, ki se porajajo ob raziskovanju mačje psihologije, je po njegovem mnenju znanost. Za lažje razumevanje mačje biologije, sociologije in ekologije, je potrebno razumeti njen izvor in naravo.
IZVOR MAČKE
Prednica mačke
Današnja domača mačka (Felis Silvestris Catus) spada v družino mačk (Felidae), red zveri (Carnivora), kamor uvrščamo 38 različnih vrst mačk, ki so široko distribuirane po različnih geografskih območjih. Posledica adaptacij (prilagajanja) v različnih ekoloških nišah so znotrajvrstne razlike, kot so genetske, morfološke (barva dlake, velikost, vzorec dlake, tekstura) in vedenjske razlike. Prednica današnje “moderne” udomačene mačke je afriška divja mačka (Felis Silvestris Lybica), ki spada v vrsto divjih mačk (Felis Silvestris), kamor uvrščamo tudi evropsko in azijsko divjo mačko, vendar je afriška divja mačka genetsko “najbližje” današnji domači mački.
Večjih signifikantnih razlik v morfologiji in vedenju današnje domače mačke v primerjavi z njeno prednico skorajda ni, saj je z evolucijo prišlo do manjših odstopanj v njunem genomu (celoten genski zapis posameznega organizma). Z eno izmed študij so dokazali, da so v mačjih genomih identificirani »genetski znaki« (regije genoma), ki ustrezajo njihovi edinstveni biologiji in senzoričnim sposobnostim. Prav tako je število genomskih regij z močnimi znaki selekcije od udomačitve mačke precej skromno v primerjavi s tistimi pri domačem psu, kar se ujema z novejšo zgodovino udomačitve, odsotnostjo močne selekcije za fizične značilnosti in omejeno izolacijo od divjih populacij.
Mačke tvorijo matrilinearne kolonije, sestavljene iz sorodstveno povezanih mačk. Socialna dinamika kolonij temelji na recipročnem altruizmu, kjer si mačke medsebojno pomagajo.
Splošno rečeno, človek s selekcijo v samo morfologijo (izgled, fizične značilnosti) in vedenje mačk ni posegel v takšni meri, kot je to razvidno pri psih, zato se genetski material ni “izgubil” v takšni meri, kot se je pri psih, ki so popolnoma izgubili stik s svojim prednikom in postali (preživetveno) odvisni od človeka. Rezultat tega je najverjetneje tudi časovni razpon sobivanja- začetki sobivanja človeka in psa segajo približno 30.000 let nazaj, medtem ko se prve interakcije med človekom in mačko pojavile komaj 10.000 let nazaj.
Začetki sobivanja
Začetki sobivanja z mačko segajo približno 10.000 let nazaj, ko se je človek preusmeril v agrikulturno dejavnost. Arheološke raziskave so dokazale pričetke sobivanja človeka z mačko okrog 9.5000 let nazaj na Cipru in 5000 let nazaj na območju Kitajske. S skladiščenjem rastlinskih pridelkov, je človek ustvaril ugodne bivanjsko-prehranjevalne pogoje manjšim glodalcem (miši, podgane, polhi…), ki predstavljajo le eno izmed živalskih vrst, ki jih uvrščamo v prehranjevalno verigo mačke. Na tak način se je med človekom in mačko razvil vzajemen in koristen odnos- mačkam smo zagotovili vir prehrane, ona pa je s plenjenjem zavarovala naše rastlinske pridelke in tako nadzorovala populacijo glodavcev (»rodent control«). V začetnih obdobjih sobivanja je bila zato kategorizirana zgolj kot “uporabno sredstvo za zatiranje glodalcev”, šele s časom pa se je pogled nanjo spremenil – v človeških očeh je postala inteligentno, čuteče in preudarno bitje, čeprav še vedno skrivnostno.
Naročniška vsebina
Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.
