Domača mačka Felis catus je ena izmed 38 vrst iz rodu malih mačk Felis iz družine mačk Felidae. Rod malih mačk Felis sestavljajo tri vrste manjše afriške mačke (Felis Chaus, Felis Nigripes, Felis Magrita) in štiri še manjše mačke (Felis Bieti, Felis Lybica, F. Silvestris in nap. Felis Catus).
Vse domače mačke nosijo genski zapis podvrste afriške divje mačke Felis silvestris lybica, ki je doma v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Kdaj in kako se je iz divje mačke razvila domača mačka pa preberite v nadaljevanju.
1. del – Neolitik
Do samoudomačitve je prišlo na več koncih v različnih geografskih razmerah[1] pred približno 11 tisoč leti, z začetkom razvoja poljedelstva v neolitiku, ko so žitne shrambe privabljanje male živali, predvsem glodavce in ptice, kar je bilo za mačke predvidljivo in zbirno mesto za hrano. Ljudje pa so hitro ugotovili, da jim lovske sposobnosti mačk učinkovito pomagajo ohranjati njihove zaloge žita. Zgodnja naveza človek–mačka je torej nastala zaradi koristi od njihovega zatiranja škodljivcev. To pa ne pomeni, da mačka takrat ni bila tudi del človeške prehrane oziroma da ni bila zanimiva zaradi krzna.
Arheološka najdba na Cipru, odkritje celega okostja mačke, pokopane poleg človeka, potrjuje to sobivanje. V grobu so bili tudi drugi predmeti, recimo kamnito orodje, nekateri znaki pri tej najdbi pa nakazujejo, da je bila osemmesečna mačka usmrčena namerno da je lahko bila pokopana s tem človekom.
Mačke so imele tisočletja vlogo prosto gibajoče se samoudomačene zveri.
[1] Ponekod to teorijo zavračajo na podlagi mitohondrijske DNK skupnega prednika in biogeografske strukture.
Zaradi možnosti bivanja v bližini ljudi so mačke razvile toleranco do njih, prilagodile svoj socialni spekter in iz samotark postale v kolonijah živeči osebki, s tem pa so se spremenile tudi njihove prehranske potrebe. Sčasoma so začele kot nagrado za lov prejemati hrano, zavetje in drugo oskrbo.
Biologinja Juliet Clutton Brock jih je poimenovala izkoriščevalski ujetniki.
2. del – Egipt, pred 9500 do 4000 leti
Obstajajo arehološki dokazi, da so želeli Egipčani mačke ukrotiti in natrenirati za lov na zajedavce. Seveda pri tem niso bili ravno uspešni, kljub temu pa je mačka pri njih pridobila status božanstva, pa čeprav je bila za razliko od drugih živali, na primer psov, ki so imeli imena, vedno le »mačka« (približek egipčanskega poimenovanja je mym), z izjemo ene same mačke, poimenovane njm/ Sladko.
Kipi, ornamenti, nakit in slikarije – vse kaže na egipčansko malikovanje mačk. Svetišče boginje s podobo mačke, Bastet, je imelo prvo »vzrejo« več tisoč mačk. Za mačke se je tu le skrbelo, jih hranilo, vse do obreda. In karkoli se je mački medtem zgodilo, je pomenilo slabo znamenje, omen, in kaznovan ali preklet je bil tisti, ki ji je povzročal zlo. Ali je bilo to za mačke koristno, pa preberite v nadaljevanju.
Obstajajo arehološki dokazi, da so želeli Egipčani mačke ukrotiti in natrenirati za lov na zajedavce. Seveda pri tem niso bili ravno uspešni, kljub temu pa je mačka pri njih pridobila status božanstva, kar za mačke ni predstavljao velike kvalitete življenja. Večina mačk v Egiptu ni dočakala večje starosti od dveh let, saj so bile namerno ubite, za obred.
Redkokatera mačka je poginila naravne smrt. Večina ni dočakala starosti niti dveh let, nekatere tudi le štiri mesece, preden so jim zlomili vrat oziroma jih usmrtili na podoben grozljiv način. Dober dokaz je naključna najdba mačjega pokopališča med Gizami in Tebami, polna presenečenj. V katakombah je bilo namreč najdenih kar 100 tisoč mumificiranih mačk, nekatere z mumificiranimi mišmi za popotnico v onostranstvo.
Egipčani so častili mnogo stvari in živali, mačke pa so bile za to pač zelo priročne. In prav Egipčanom gre zahvala za preveliko, še vedno neustavljivo naraščajoče število mačk na svetu. Pri tem pa je treba ločiti med idealiziranimi upodobitvami mačk v umetnosti in arhitekturi in dejanskim, sprevrženim odnosom ljudi do živali. Ta v Egiptu nikakor ni bil ne v interesu ne v dobrobit mačke.
In ko boste naslednjič naleteli na mem In Ancient Egypt, cats were considered as gods … Cats have not forgotten this, se spomnite v imenu tega božanstva žrtvovanega, recimo, štirimesečnega mačjega mladička.
