IVDD – hernija diska pri psih

Avtor članka: Eva Tasič

Najpogostejši vzrok za bolečine v hrbtu pri psih je hernija diska (intervertebral disc disease). V praksi se redno srečujem s takimi psi in s skrbniki, ki se spopadajo s to težavo pri svojem ljubljenčku in se na različne načine trudijo, da bi mu čim bolj olajšali tegobe,  ki so posledica bolečin v hrbtu. Tokrat bom na kratko opisala, kaj sploh je ta disk oziroma ploščica, o kateri je toliko govora, kako pride do hernije, kaj je to in kakšno vlogo imajo manualne terapije pri preventivi, in ko težave že nastopijo, tudi pri zdravljenju.

Zgradba in funkcija medvretenčne ploščice

Torej – kaj je ta zloglasni disk (lat. discus). Vsi vemo, da je hrbtenica sestavljena iz vretenc. Vretenca dajejo telesu oporo, ščitijo hrbtenjačo in živce in skupaj z mišicami omogočajo, da se vretenčarji lahko premikamo in ohranjamo določeno držo.

Hrbtenico delimo na 4 dele, vsak del ima določeno število vretenc, ki se po živalskih vrstah tudi razlikuje.

Število vretenc je:

vratni del (7 vretenc),
prsni (torakalni) del (psi 13, konji 18 vretenc),
ledveni del (psi 7, konji 5 ali 6 vretenc),
križni del (zraščena vretenca v eno kost, pri psih 3, pri konjih 5)

Hrbtenica, zgrajena samo iz vretenc, ne bi mogla opravljati svoje funkcije, saj ne bi bila primerno gibljiva in čutili bi vsak tresljaj, kar bi hitro povzročilo vnetja in bolečine.

Prav tu pa se začne zgodba medvretenčnih ploščic, ki opravljajo vlogo blaženja šoka in pomagajo, da ostaja hrbtenica stabilna, mobilna in fleksibilna.

Pri herniji diska Hansen tip 1 gre za degeneracijo medvretenčne ploščice, ki je posledično bolj dovzetna za poškodbe. Mehka sredica (nukleus pulposus) se iztisne in lahko pritiska na hrbtenjačo, kar povzroča različne stopnje kliničnih znakov.

Naročniška vsebina

Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.