Na vedenje psov vpliva mnogo dejavnikov in eden izmed najpomembnejših je počutje. Dobro počutje je širok pojem, ki zajema tudi odsotnost bolečine. Bolečina lahko sproži ali okrepi neželena vedenja, kot so strah pred glasnimi poki, ločitvena tesnoba, reaktivnost na pse, ljudi in druge dražljaje v okolju.
Bolečina ni preprost trenuten odziv na telesno poškodbo ali bolezen. K vrsti, trajanju in intenzivnosti bolečine prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so način vzgoje, individualne izkušnje, sposobnost razumevanja vzroka bolečine in dojemanja posledic. Zaznavanje bolečine je torej povsem odvisno od posameznika.
Bolečina lahko sproži ali okrepi katerokoli naravno vedenje ali težnjo, vključno z varovanjem dobrin, grabljenjem in grizenjem, kopanjem, lovljenjem svetlobe ali senc in tako dalje. Bolečina lahko poveča tudi občutljivost za hrup, razdražljivost in reaktivnost. Zato je treba pri obravnavi neželenih vedenj, ki jih izkazuje pes, vedno obdelati številne plasti, med katerimi je prva izključitev bolečine.
Apatija in upiranje določenim aktivnostim sta lahko očitna znaka bolečine. Prav tako so lahko povečana aktivnost, težave z umirjanjem in večja hitrost, ki se pogosto lahko pokaže kot vlečenje na povodcu, znak bolečine. Povečana aktivnost je povezana z mentalno preobremenitvijo ali telesno bolečino, pri nekaterih psih pa gre seveda lahko za oboje. Potreba po gibanju je lahko posledica potrebe po razbremenitvi bolečih sklepov ali pa fizioloških odzivov v telesu, ki težijo k zmanjšanju bolečine, kar daje živčnemu sistemu možnost ponastavitve.
Izvora bolečine ni vedno lahko najti, saj lahko izvira iz različnih delov telesa, kot je na primer črevesje. Bolečina se lahko po telesu tudi premika ali se pojavlja in izginja. Kronično (dolgotrajno) bolečino je še posebej težko prepoznati v veterinarskih ustanovah ali zavetiščih, saj se pes zaradi stresa lahko zapre vase, fiziološki odziv telesa na stres pa lahko zavira ali upočasni občutenje bolečine.
Videoposnetki in fotografije gibanja ter drže vašega psa skozi čas so lahko neprecenljivi, saj so podrobnosti v gibanju in vedenjskih vzorcih psa bolj očitne, ko je pes sproščen. Pozorno opazovanje vašega psa in primerjava s starejšimi videoposnetki ter fotografijami vam lahko pomaga pri zgodnjem prepoznavanju fizičnih težav. Morda boste opazili drugačen vzorec hoje ali teka, načina sedenja ali spanja, spremembe v teksturi, barvi in vzorcu dlake, pojavljanje nenavadnih vedenj, kot je nezmožnost otresanja ali pretegovanja, divja “igra”, povečano grabljenje po vaših rokah, hrani ali rokovanju, grizenje žvečilk vedno na eni strani gobca, težave pri vzdrževanju ravnotežja na treh nogah, ko jim sušite tačke ali strižete nohte in podobno.
Vredno je voditi dnevnik vedenja ali sprememb vedenja, ki jih opazite. Vašemu veterinarju bodo zapisi o vedenju skupaj z videoposnetkom in fotografijami v pomoč, ko bo pri vašem štirinožcu iskal vzrok bolečine ali nelagodja.
Znaki telesne bolečine lahko med drugim vključujejo tudi:
Seznam zgoraj naštetih znakov bolečine še zdaleč ni popoln. Poleg tega so z nekaterimi od naštetih stanj lahko povezane tudi druge zdravstvene težave in če jih opazite, je potreben temeljit veterinarski pregled.
Ljudje, ki so utrpeli poškodbe živcev, poročajo tudi o mravljinčenju, pekočem občutku, odrevenelosti in bolečini, ki se premika po telesu. Nobenega razloga ni, da ti neprijetni občutki ne bi bili prisotni tudi pri naših štirinožnih spremljevalcih.
Veterinarski pregled ter izločitev bolezni in/ali bolečine je in bi vedno moral biti prvi korak pri obravnavi težavnih vedenj. Šele ko je bolezen ali bolečina odpravljena ali jo imamo vsaj pod nadzorom, lahko od psa pričakujemo, da bo sposoben učenja novih, boljših, želenih vedenj.
