Zaradi boljše veterinarske oskrbe, kvalitetne prehrane in boljših življenjskih pogojev psi doživijo višjo starost, kot so jo pred desetletji. Pri starejših psih se pogosto pojavljajo določene bolezni, ki jih skrbniki marsikdaj spregledajo oz. zanemarijo, misleč, da je to popolnoma normalen proces staranja.
Med starejše pse sodijo psi po dopolnjenem osmem letu starosti. Pri starejših psih sprehodi postanejo krajši, slabše slišijo in vidijo, težje vstanejo, apetit se zmanjša, včasih prespijo naš prihod domov …, ampak še vedno so to naši najboljši prijatelji, ki si tudi v pozni starosti zaslužijo čim bolj kvalitetno življenje. Na katere težave pa moramo mi, kot skrbniki, biti posebej pozorni? V tem članku se bomo dotaknili artritisa.
Artritis pri starejših psih
Ena izmed starostnih težav je osteoartritis, ki je vnetno, degenerativno in napredujoče obolenje enega ali več sklepov, kjer pride do poškodb sklepnega hrustanca. Je neozdravljiva bolezen, pogosteje pa se pojavi pri starejših psih, predstavnikih večjih pasem in pri debelejših živalih.
Po oceni veterinarjev se osteoartritis pojavi pri 20 % psov, kar ga postavlja na najpogostejšo kronično bolezen pri psih.
Vzrokov, zakaj se pojavi osteoartritis, je več, v večini primerov nikoli ni en sam razlog, ampak je kombinacija spodaj opisanih.
Faktorji, ki privedejo do razvoja osteoartritisa, so:
V zgodnjih stopnjah se osteoartritis pogosto spregleda, saj so znaki blagi. Lahko se pojavi akutna bolečina v sklepih, ki se odraža v zmanjšani uporabi noge, občasnem šepanju, ki se izboljša ob redni aktivnosti. Ko je osteoartritis bolj napredovan, se pojavi kronična bolečina v sklepu, razbremenjevanje okončine, v zadnji stopnji pa psi ne zmorejo več hoditi, gibljivost sklepa je močno zmanjšana, prisotna je huda, kronična bolečina.
Ob katerih znakih moramo posumiti na artritis? Če opazimo oteženo vstajanje in leganje, šepanje, obotavljanje pred stopnicami ter skoki v avto ali na kavč, lizanje obolelega sklepa, zmanjšano intenzivnost gibanja, se svetuje obisk pri veterinarju. Opravljen bo klinični pregled in dodatna diagnostika (pregled krvi, rentgensko slikanje…)
Ob postavitvi diagnoze osteoartritis se moramo zavedati, da artritisa ni mogoče pozdraviti, ampak lahko le ublažimo znake in se ga naučimo obvladovati.
Tudi pri terapiji ni samo ene rešitve, ampak je sestavljena iz različnih pristopov: sprememba prehrane, protibolečinska zdravila, prehranski dodatki, akupunktura, kiropraktika, fizioterapija in prilagoditev doma ter opreme.
1. Sprememba prehrane: primerna teža je zelo pomembna pri obvladovanju artritisa, zato je v primeru, da je pes predebel, pomembna sprememba prehrane – na voljo je komercialna dieta, ki je namenjena hkratni izgubi telesne teže in zagotavlja izboljšanje gibljivosti sklepov, saj vsebuje prehranske dodatke, ki podpirajo izgradnjo hrustanca ter nastanek sklepne tekočine.
2. Protibolečinska terapija: svetuje se uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, ki imajo protibolečinski in protivnetni učinek. V določenih primerih se namesto teh zdravil predpiše kortikosteroide, ki imajo močan protivnetni učinek.
3. Prehranski dodatki: na tržišču je mnogo prehranskih dodatkov, ki so namenjeni podpori pri osteoartritisu. Njihovo delovanje temelji na protivnetnemu učinku, pomagajo pri izboljšanju presnove hrustanca in sklepne ovojnice, upočasnijo razgradnjo hrustanca, izboljšajo preskrbo sklepa s krvjo … Kot učinkoviti dodatki so se izkazali tisti, ki vsebujejo glukozamin, hondroitin sulfat, vražji krempeljc …, prav tako pri artritisu dostikrat dosežemo dobre rezultate z uporabo CBD ali palmitoiletanolamid (PEA).
4. Dodatne terapije: dobre rezultate pri blaženju bolečine se lahko doseže z akupunkturo, s kiropraktiko, z masažo, laserjem in s fizioterapijo. Veliko psov, ki imajo hudo obliko osteoartritisa, se odlično odziva na dodatne terapije – psi, ki drugače zelo težko hodijo, se super odzovejo na hidroterapijo. To je vadba v vodnem okolju, kjer se uporablja fizikalne lastnosti vode v terapevtske namene, saj je manjši pritisk teže na telo in s tem omogočeno gibanje z malo ali celo brez pritiska na sklepe.
Na voljo so tudi že druga zdravila, aplicira se jih enkrat mesečno in v telesu spodbudijo nastanek protiteles. Ta protitelesa delujejo tako, da prepoznajo proteine, ki sodelujejo pri nastajanju bolečine, se nanje vežejo in s tem zmanjšujejo njen nastanek.
Prilagoditev doma in opreme: z nekaj enostavnimi spremembami doma lahko izboljšate kvaliteto življenja. Na voljo naj imajo:
Dejavniki, ki lahko pospešijo ali povzročijo nastanek artritisa
Zavedati se je potrebno, da lahko določene aktivnosti povečajo verjetnost poškodb in s tem pojav artritisa. Vsem znani sta recimo ponavljajoče metanje žogic in frizbija – ob lovljenju žoge/frizbija, psi skačejo v zrak, ob tem lahko pride do poškodb vezi na prstih, zapestnem ter kolenskem sklepu. To ne pomeni, da ne smete igrače nikoli vreči, vendar je pomembno, da psa pred aktivnostjo ustrezno ogrejete (na to večina ljubiteljev metanja žogic/frizbija pozabi) in se izogibate večkratnim ponovitvam. Za psa obstaja kar nekaj aktivnosti, kjer je manjša verjetnost poškodb – igra vlečenja, delo z nosom, raziskovanje novih okolij na sprehodu.
Eden izmed dejavnikov je tudi primerna teža. Debelost močno poveča verjetnost za nastanek artritisa, zato je primerna telesna teža res izjemnega pomena. Primerna prehrana in dodajanje prehranskih dodatkov, ki vsebujejo glikozaminoglikane (in druge dodatke, kot so hondoitin sulfat, vitamin C, ASU kompleks, vražji krempeljc). Ti zboljšajo presnovo hrustanca ter celic sklepne ovojnice, upočasnijo razgradnjo hrustanca in potencialno preprečijo nastanek težjih oblik.
Skrbnik, ki dobro pozna svojega psa, bo zgodaj opazil klinične znake artritisa in tako bodo lahko s pomočjo veterinarja ter terapevtov ukrepali, preden pride do hujših poškodb hrustanca in sklepov.
Osteoartritis je bolezen, ki je ne moremo pozdraviti, lahko pa omilimo njeno delovanje na kvaliteto in trajanje življenja psa. Tukaj je bistveno sodelovanje med skrbnikom živali, veterinarjem in strokovnjaki, ki izvajajo podporno terapijo.
