Bela štorklja – kaj se z njimi dogaja?

Avtor članka: Urška Petek
Deli s prijatelji

Navajeni smo, da v jesenskih dneh opazujemo ptice selivke, ki zapustijo Evropo in poletijo proti svojim prezimovališčem v Afriki. Na tisoč kilometrov dolgo pot se podajo milijoni ptic, na poti so soočene z mnogimi nevarnostmi, na žalost tudi s strani človeka. Študija zveze Bird life International je pokazala, da je letno na območju Mediterana ubitih kar 25 milijonov ptic selivk. Organizacije na tem območju se trudijo, da bi ljudi ozaveščale o selitvah ptic in s tem zmanjšale nepotrebno ubijanje ptic.

Zaradi globalnega segrevanja opažamo, da pri nas ostajajo nekatere vrste, ki so se včasih selile na jug. Ena izmed teh je tudi bela štorklja. Po podatkih Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je prva bela štorklja prezimila v vasi blizu Ptuja leta 1973. Od leta 1999, ko na DOPPS-u izvajajo popis bele štorklje v Sloveniji, je v dvajsetih letih prezimovalo v Sloveniji kar 77 osebkov. Da štorklja prezimuje pri nas, pomeni, da so v našem okolju opažene med 15. novembrom in 15. februarjem.

Lansko zimo smo v Sloveniji opazili pet prezimujočih belih štorkelj, med drugim v Račah, Stražgonjci, Sestržah, Ivančni Gorici in Slovenj Gradcu. 

Če opazite obnemoglo ali poškodovano belo štorkljo, se obrnite na Azil za ogrožene divje in eksotične živali, tel. št. 02 876 12 85, ali na DOPPS-ov Ornitofon 031 439 051.

Bele štorklje pozimi nimajo težav zaradi nizkih temperatur, ampak se v toplejše kraje preselijo zaradi pomanjkanja hrane, saj ni žuželk, dvoživk in plazilcev, ki so njihova glavna hrana. V mili zimi sicer lahko najdejo dovolj hrane za preživetje, takrat se prehranjujejo z malimi sesalci, raki in ribami. Večja težava je, če zapade veliko snega, saj takrat stradajo. Nevarnost jim predstavljajo spuščeni psi ter avtomobili, saj se rade pogrejejo na cesti, ki je toplejša od okolice.

Letos poleti so prostovoljci na Madžarskem, na vzhodnem delu, opazili večje število mrtvih štorkelj, najverjetneje zastrupljene oz. so poginile zaradi električnega toka, kajti štorklje pogosto počivajo na daljnovodih. Ko pa skušajo vzleteti in razprejo krila, se s krili pogosto dotaknejo drugih žic in skoznje steče električni tok. Ocenjujejo, da letno tako umre samo na Madžarskem več kot 150.000 ptic. Letošnja suša je situacijo še poslabšala, saj je zaradi pomanjkanja vode poginilo veliko rib in ptic. V nizki, topli vodi jezer in rek so se kadavri razkrajali, pri tem pa je prišlo do sproščanja različnih toksinov, ki povzročajo nevrološke težave pticam, ki to vodo pijejo – paraliza mišic pa vodi v počasno smrt.

Rešitev? Vsaj del je rešljiv – električne žice na daljnovodih se lahko izolira in s tem prepreči pogin ptic zaradi električnega toka.
Suša in posledice, ki jih prinaša, pa … Reševanja problematike podnebnih sprememb se države lotevajo neusklajeno in neresno. Na nas, na posameznikih je, da zahtevamo resna in učinkovita dejanja! 

Začnemo pa lahko že sami pri sebi. Vsak dan.