Na kaj pomislite, če vas vprašam, kdo je bober? Kaj veste o njem? Na Inštitutu za ohranjanje naravne dediščine Lutra so delali raziskavo v Sloveniji in na Hrvaškem ter ugotovili, da bobra slabo poznamo. Bi radi izvedeli kaj več o tem drugem največjem glodavcu na svetu?
Obstajata dve vrsti bobra, to sta evropski bober in ameriški bober. Bobri so monogamne živali, to pomeni, da ostane par skupaj celo življenje. Samica ima mladiče samo enkrat letno, legla so majhna v primerjavi z drugimi glodavci (od 2 do 5 mladičev), mladiči ostanejo s starši kar dve leti. Bobrova prilagoditev na vodno okolje je čvrst, sploščen rep, ki deluje kot krmilo, plavalna kožica med prsti na zadnjih nogah ter zmožnost, da med plavanjem zapre sluhovod in s tem omogoči, da lahko pod vodo grizlja rastline in mu voda ne vdira v dihalne poti.
Večino časa se zadržuje ob vodi, redkokdaj gre dlje kot 50 metrov od vode, predvsem zato, ker je na kopnem precej manj spreten kot v vodi. Prehranjuje se z vodnim rastlinjem, s travinjem, z grmičevjem ob vodi, če je v bližini vode koruzno polje, se z veseljem loti tudi koruze. Ko zmanjka tega, se preusmeri na drevesa – drevo podre, da pride do sočnega lubja tanjših vej, veje potem uporabi za gradnjo bobrišča ali za jez. Tako skrben je, da na koncu ostanejo le hlodi, očiščeni vseh vej. Največ dreves podre zgodaj spomladi in jeseni, ko popravlja bobrišče in si pripravlja ozimnico. Včasih v dno reke zapiči veje, ki ostanejo zelene preko zime in služijo kot vir hrane.
Drevesa, ki so se skozi evolucijo razvijala skupaj z bobrom, kot sta vrba in jelša, so se prilagodila tako, da če bober drevo podre, to za drevo ne pomeni konec, ampak veje ponovno poženejo iz debla oz. korenin in hitro rastejo. Loti se tudi drugih vrst dreves, pogosto še trepetlik in topolov, v zimskih mesecih pa tudi iglavcev, saj so skorja in iglice pomemben vir vitaminov A, C in E.
Gostota bobrovega kožuha je 23.000 dlak na kvadratni centimeter, kar je zelo velika gostota, še posebej v primerjavi s človekom, ki ima od 300 do 500 las na kvadratni cm. Tako gost kožuh je ena izmed prilagoditev na vodno okolje. Gost kožuh pa je razlog, zakaj so bobre pogosto pobijali – za krzno, za izdelavo klobukov … To in zmanjševanje njegovega življenjskega okolja sta bila glavna razloga, da je bober izginil. Še en razlog, zakaj so lovili bobra, je bobrovina. To je izloček žlez, ki se je uporabljal v zdravilstvu, kozmetiki (aroma za parfume) ter kot aroma vanilje v prehrani.
Bober je bil pred dvesto leti na robu izumrtja, v Evropi bi naj ostalo okoli 600 osebkov. Trenutno pa njegov obstoj ni ogrožen, saj je populacija dovolj velika in razširjena. V Sloveniji ga najdemo ob Krki, Muri, Dravi, Sotli, Lahinji, Kolpi in Savi. Leta 2015 je bila ocenjeno, da pri nas biva vsaj 60 družin, kar pomeni med 300 in 400 osebki. Za primerjavo – v Veliki Britaniji jih živi okoli 550, v Franciji 16.000, v Nemčiji 35.000 in na Poljskem kar 125.000.
V zadnjih 100 letih smo ljudje uničili več kot 70 % mokrišč, naravnega habitata bobra.
Značilnost večine živali je, da se prilagajajo okolju, medtem ko je pri bobru ravno nasprotno; bober ima sposobnost, da prilagodi okolje sebi v prid, tj. svojim potrebam. Z gradnjo jezov zajezi preplitke ali prehitre vodotoke in s tem ustvari miren vodni tok ter dvigne nivo vode, s tem ima vhod v brlog pod vodo in si zagotovi varnost. Najbolje se počuti v vodi, ki je globoka med 80 in 100 cm. Pravimo mu tudi ekosistemski inženir, saj s kopanjem kanalov ustvarja nove vodne tokove in skrbi, da se mokrišča ohranjajo ali celo vračajo. Na Goričkem, ki je precej sušni del Slovenije, že opažajo izboljšanje okolice, kjer živijo bobri – višji nivo podtalnice za jezovi, več živali najde zatočišče v bližini jezov, saj je manj sušno kot tam, kjer bobrov ni. Mokrišča zadržujejo viške vode v času, ko je veliko padavin, in zmanjšujejo možnost poplav dolvodno, ob suši pa so zaradi prisotnosti vode v mokriščih posledice suše manjše.
Na območju, kjer je prisoten bober, se poveča biodiverziteta – poveča se število živalskih vrst in število predstavnikov posameznih vrst. V raziskavah so ugotovili, da se na območju, kjer je prisoten bober, pojavlja za 50 % več živalskih vrst kot tam, kjer bobra ni. Kljub temu da lahko bober občasno povzroča nekaj nevšečnosti s svojim preurejanjem okolice, ga moramo ceniti, saj bober v naši bližini prinaša veliko več prednosti kot slabosti.
