Kaj je budra?

Avtor članka: Anja Kalin
Deli s prijatelji

Kaj je budra?

Avtor članka: Anja Kalin

Morski prašiček ali budra je majhen glodavec, ki je zaradi svoje živahnosti, nežnosti in ljubkosti priljubljena izbira za hišnega ljubljenčka, uporabljajo pa se tudi kot poskusne živali in kot vir hrane za ljudi in živali.

Skrbeti za morskega prašička je posebna, lepa izkušnja, prinaša pa tudi veliko odgovornosti. Odločitev za morskega prašička kot hišnega ljubljenčka je treba zato dobro pretehtati. Pomembno je upoštevati, da so to zelo družabne, čredne živali, ki potrebujejo družbo drugih morskih prašičkov.

V Švici je zato celo z zakonom prepovedano imeti le enega morskega prašička, na Švedskem pa je prepovedano prodati le enega morskega prašička, če kupec doma še nima nobenega. Ker pa bodo te živali kar nekaj let člani vaše družine, je priporočljivo razmisliti o tem, kako boste zanje skrbeli. Pri tem pa je pomembno, da ima nadzor nad njihovo oskrbo odrasla oseba, saj mora biti za potrebe morskih prašičkov ustrezno poskrbljeno.

IZVOR MORSKIH PRAŠIČKOV

Predniki morskih prašičkov izvirajo iz Andov v Južni Ameriki, začetki njihovega udomačevanja pa segajo vsaj 900 let, morda pa celo do 5000 let pred našim štetjem. Najverjetneje so jih prvi udomačili v višavjih na območju Bolivije, Peruja in Ekvadorja. Tamkajšnji domorodci so jih uporabljali za hrano in za verske obrede. V Evropo so jih prinesli Nizozemci v začetku 16. stoletja.

Divji sorodniki morskih prašičkov naseljujejo skalnate predele, savane, obrobja gozdov in močvirja od Kolumbije in Venezuele proti jugu, do Brazilije in severne Argentine. Živijo v skupinah po do 10 osebkov, v brlogih, ki jih ali izkopljejo sami ali pa jih »podedujejo« po drugih živalih. Najbolj aktivni so ponoči, ko iščejo različne vire rastlinske hrane.

Priporočamo tudi: Temeljna oskrba kuncev

TELESNE ZNAČILNOSTI

Morski prašički imajo čokato telo, kratke nežne okončine in veliko glavo s kratkimi, neodlakanimi uhlji. Njihove zadnje noge so daljše od sprednjih; te njihove okončine so prilagojene za tek, skačejo in plezajo pa le s težavo. Na sprednjih nogah imajo štiri prste, na zadnjih tri, na koncu prstov so ostri kremplji. Posebnost morskih prašičkov je, da nimajo repa. Imajo veliko glavo, z očmi ob strani, zato imajo široko vidno polje, kar 340 stopinj. To jim omogoča tudi zaznavanje morebitne nevarnosti, ne da bi obračali glavo, kar je zanje zelo pomembno, saj so v naravi plen. Iz istega razloga pa tudi zelo redko zaprejo oči in imajo odprte celo med spanjem, zelo dobro pa sta pri njih razvita tudi sluh in voh in razločijo tudi barve.

Morski prašički se tudi oglašajo in so lahko zelo glasni. Pri njih je možno razlikovati med 7 in 11 različnih vzorcev oglašanja. Njihova dlaka je različnih barv, dolžin in tekstur. Ameriško združenje rejcev morskih prašičkov priznava 13 pasem morskih prašičkov, ki jih delijo na skupine oz. različice, ki se med seboj razlikujejo predvsem po barvi dlake.

Morski prašički imajo 20 zob – dolge zgornje in spodnje sekalce (za rezanje in trganje hrane), predmeljake in meljake. Zdravi zobje so bele barve. Njihovi zobje so odprtokoreninskega tipa, kar pomeni, da jim izraščajo vse življenje. Obrabljajo jih z grizenjem, žvečenjem in mletjem hrane, zato je za ohranjanje zdravega zobovja primerne dolžine nujno, da vsebuje prehrana morskega prašička tudi dovolj sena, trave in druge abrazivne hrane.

Brez težav vidimo pri njih le sekalce, drugi zobje so »skriti« v ozadju ustne votline, pregled zob pa pri njih otežujejo tudi maščobne blazinice ob straneh ustne votline. Predmeljake in meljake lahko tako vidi le veterinar z uporabo določenih pripomočkov, za natančen pregled pa je potrebna celo splošna anestezija.

Prebavila morskih prašičkov sestavljajo med drugim želodec, dolgo črevo in kot največji del prebavil slepo črevo, ki predstavlja kar 65 odstotkov prebavnega sistema. Morski prašički imajo dve obliki iztrebkov – pelete in cekotrofo. Cekotrofa so posebni, z beljakovinami bogati iztrebki, ki jih morski prašički nato običajno zaužijejo, in to neposredno iz zadnjične odprtine.

Če imajo hrano stalno na voljo, zaužijejo ponovno približno 40 odstotkov iztrebkov, kar 90 tega zauživanja iztrebkov, koprofagije, pa se zgodi ponoči. Če pa imajo omejen dostop do hrane, uživajo iztrebke tudi v delih dneva, ko nimajo hrane. Druga oblika iztrebkov so ovalni temnorjavi peleti.

Morski prašički imajo vonjalne žleze, in to okoli zadnjične odprtine in na predelu križa. Med hojo ali sedenjem pritiskajo te žleze ob površino in tako oaznačujejo okolico.

Od zelenjave jim lahko dajemo korenje, kumare, paradižnik, peteršiljeve liste, brokoli, radič, regrat, špinačo, zeleno in zelišča (manjše količine bazilike, rožmarina, koriandra, pehtran).

Tako samci kot samice imajo po en par seskov, samci imajo velika moda in obsežne skrotalne vrečke, spolna odprtina samic pa ima obliko črke Y. Samice so poliestrične (imajo več ciklusov na leto), paritvena sezona traja v ujetništvu vse leto. Mladiči se skotijo dobro razviti, so popolnoma odlakani, imajo odprte oči in dobro razvite zobe in so že v dveh dneh po rojstvu sposobni jesti trdo hrano.

Pomembno je, da začnemo mladičke nežno navajati na človeški dotik in rokovanje že pri starosti 2 do 3 tedne, da razvijejo vez s človekom in se naučijo sprejemati človeški dotik. Posebnost morskih prašičkov je, da enako kot ljudje ne morejo sami tvoriti vitamina C, zato moramo paziti, da ga dobijo dovolj s hrano.

MORSKI PRAŠIČKI V ŠTEVILKAH

Življenjska doba: povprečno 5 do 6 let, lahko tudi do 9 let.
Teža: samice 700 do 900, samci 900 do 1200 gramov.
Dolžina telesa: 20 do 50 centimetrov.
Normalna telesna temperatura: 37,2 do 39,5 °C.
Frekvenca bitja srca: 190–300 utripov na minuto.
Frekvenca dihanja: 90–150 vdihov na minuto.
Spolna zrelost: samice v 2 mesecih, samci v 3 mesecih.
Trajanje spolnega ciklusa samice: 15–17 dni.
Trajanje brejosti: 59–72 dni.
Število mladičev: 2–4 (1–13).
Teža ob rojstvu: 70–100 gramov.
Dojenje: 21 dni.
Priporočamo tudi: Spoznajmo bele dihurje