Nosorogi 1. del

Avtor članka: Eva Tasič
Deli s prijatelji

Prepričana sem, da se večina ljudi odloči za študij veterine zaradi ljubezni do živali. Za nekatere to pomeni, da najbolj na svetu obožujejo pse, drugi konje, eni radi delajo s kravami, si pa upam trditi, da skoraj vsi čutimo naklonjenost do praktično vseh živali. Zase lahko rečem, da obožujem naravo na splošno in da opazim vse – od vrbe žalujke na dvoriščih hiš, do gosenic, ki se trudijo prečkati cesto in vse vmes. Vesela sem vsake srne, ki jo srečam v naravi in o srečanju z lisico v gozdu bom verjetno govorila še vsaj kak teden. Zakaj to pišem? Večinoma so moji članki osredotočeni na zdravje živali, konec koncev je veterina moj poklic in je smer, ki sem si jo izbrala ter o čemer vem največ. Velik del mojega življenja pa je posvečen naravi, skrbi za naravo in ozaveščanju o ogroženih vrstah. To je seveda bolj področje naravovarstvenikov in biologov, ki jim prepuščam vso ekspertizo ter učenje drugih.

Z vami pa bi rada delila izkušnje, ki sem si jih nabrala, ko sem kot prostovoljka delala v sirotišnici za nosoroge. Preko tega bi rada čim več ljudem približala te krasne in posebne živali, za katere se lahko zgodi, da jih kmalu v naravi ne bomo mogli več videti.

OD KOD IZVIRAJO

Ko otrok sem imela srečo, da sem prvega nosoroga videla v živo na safariju v Keniji pri 11. ali 12. letih. Takrat smo videli tudi leve, slone, žirafe in vse druge možne afriške živali, ampak nekako so bili nosorogi tisti, ki so ostali z menoj še vsa leta potem. Ko jih srečaš v naravi, njihovo ogromno telo na kratkih, čokatih nogah, velika glava, majhne oči in krasni rogovi morajo narediti vtis na tebe. In ko začneš malo brati, raziskovati ter poslušati o njih in o njihovi žalostni zgodbi, se ti mora vsaj malo zlomiti srce. Tako kot velika večina ostalih divjih živali v Afriki so namreč tudi nosorogi žrtve modernega sveta, pohlepa, prenaseljenosti in človeškega poseganja v naravo.

Naročniška vsebina

Vas zanima celoten prispevek? Prijavite se v portal oziroma postanite ŌKAMI naročnik.