Ste bili kdaj v hiši na podeželju, ob gozdu in ste zvečer uživali v mirnem branju knjige ali gledanju televizije, potem pa zaslišali nekaj na podstrešju? Ali pa vas je ponoči zbudil ropot? V takšnih primerih ne gre za vlomilce, ampak so to pogosto zelo simpatične živali – polhi.
Polh je majhen predstavnik glodavcev, ki tehta spomladi od 80 do 120 g, pred zimo pa kar 350g. Je nočna žival, v Sloveniji (in tudi celinski Evropi) je razširjen samo navadni polh, razširjen pa je od Baltika na severu do grške Krete na jugu, prav tako pa živi tudi v kavkaškem gorovju in v Pirenejih. V Sloveniji poleg navadnega polha bivata tudi precej redkejša predstavnika družine polhov: vrtni polh in podlesek.
Navadni polh je značilne sive barve s svetlejšim, belim spodnjim delom telesa. Rep je košat, tipične so velike črne oči in dolgi brki.
Polhi so tipični prebivalci listnatih in mešanih gozdov, saj njihova prehrana temelji na plodovih listavcev – bukve, hrasta in gabra, rad pogloda tudi drevesne popke, glive in zeleno listje. Ni pa samo rastlinojed, saj si, če med iskanjem mesta za gnezdenje naleti na polno ptičje gnezdo, privošči ptičje mladičke, prav tako pa občasno poje tudi žuželke.
Njihova življenjska doba je po navadi 5 let, lahko tudi do 9 let, če jih prej ne sreča kakšen sovražnik – najpogosteje so to kune in sove, na žalost pa tudi ljudje. Polhi so namreč še ena živalska vrsta, ki jo človek lovi in ubija. Tradicija lova na polhe oz. polharija sega že v leto 1240. Če lahko takrat še razumemo, da so polhe lovili iz praktičnih razlogov, saj jim je bil pomemben vir hrane, njihovi topli kožuščki pa kot pokrivalo, danes temu ne bi smelo biti več tako. Ampak je – uradni lov na polhe je dovoljen v jesenskih mesecih od oktobra do decembra, lovi pa se s pomočjo pasti za polhe.
Pri nas polh sodi med potencialno ogrožene živalske vrste, pomemben dejavnik zmanjševanja populacije je tudi človeški vpliv na okolje – izsekavanje bukovih gozd, gozdno degradirano okolje pa polhom ne nudi možnosti bivališča in mesta za prezimovanje. Polh je odličen plezalec in večino časa preživi v drevesnih krošnjah, na tleh je zelo redko. Dan prespi v luknjah na tleh, v drevesnem duplu, lahko tudi v ptičji valilnici.
Za polhe je namreč značilno zimsko spanje. Ko se temperature spustijo in se pojavi prva slana, se polh skrije v pólšine – podzemne votline, skalne razpoke ali korenine večjih dreves. Med hibernacijo lahko izgubijo med 35–50 % telesne teže, zato je zelo pomembno, da pred zimskim spanjem nakopičijo zalogo maščob in tehtajo cca 350g. Njihov metabolizem se zelo upočasni – telesna temperatura se zniža proti nič stopinjam, dihanje se zelo upočasni na 0,5 vdiha na minuto. Ko se temperature pričnejo dvigovati, kar je bilo v preteklih desetletjih meseca aprila, sedaj pa je vedno bolj zgodaj, se polhi zbudijo in hitro pričnejo iskati hrano.
Ko vam bo naslednjič morda kdo rekel, da je spal kot polh, se spomnite na te res simpatične živali. Če boste kdaj imeli srečo, jo boste zagledali v naravi – pri nas jih je največ na Notranjskem.
